< Vprašanje o Svetem pismu iz 2. Tesaloničanom

V: Kakšen je pregled vsebine 2. Tesaloničanom?

O: Tukaj je en pregled.

1 Mi in Bog se spominjamo

1:1–4 Pavel je hvalil Boga za njihovo vztrajnost in vero

1:5 Bog se spominja njihove vere in trpljenja

1:6–9 Bog se bo spominjal tudi tistih, ki vas mučijo

1:10–12 Zato živite dostojno življenje in slavite Boga

2 Morali bomo ostati trdni – Bodite mirni v viharju

2:1–12 Kristus ne bo prišel, dokler ne pride najprej brezbožni človek in zli časi

2:13–16 Zato ostanite trdni v svojem življenju, veri in upanju

3 Zdaj se moramo vsi lotiti dela

3:1–5 Molite za Pavla in tiste, ki oznanjajo evangelij

3:6–15 Ne izkoriščajte drugih, ne bodite lenobni in upoštevajte Pavlova navodila.

3:16–18 Nazadnje pa uživajte v Božjem miru.

V: Kako je lahko Pavel v 2 Tes 1,3 in 1 Tes 1,2 vedno zahvaljeval Bogu zanje?

O: Pavel se je v molitvi skoraj vsak dan zahvaljeval Bogu zanje. Enako bi morali storiti tudi mi za svoje krščanske brate in sestre, saj imamo veliko razlogov za molitev.

V: Kako naj se v 2 Tes 1,4 veselimo ali se ponašamo z drugimi?

O: Grška beseda, ki je v prevodu Kralja Jakoba prevedena kot »slava«, lahko pomeni tudi hvaliti se ali veseliti se. Da, morali bi sodelovati v veselju drugih. Človek se morda počuti srečen, ko se njegovim otrokom, staršem ali drugim krvnim sorodnikom dobro godi. Podobno bi se morali počutiti srečni, če se našim bratom in sestram, s katerimi nas povezuje Kristusova kri, dobro godi.

V: V 2 Tes 1,5b, 11; 1 Tes 2,12; Mt 10,37–38; Ef 4,1; Flp 1,27; Kol 1,10 – ker smo odrešeni po milosti skozi vero, kako smo spoznani za vredne Božjega kraljestva?

O: Za vredne smo priznani glede na naš cilj, položaj in prizadevanje.

Izkušnjo: 1 Tesaloničanom2:12 pravi, da je naš cilj hoditi vredno, prav tako kot moramo stremeti k popolnosti v 2 Korinčanom 13:9,11.

Položajno: 2 Tesaloničanom 1:5 izrecno navaja, da so njihovi izrazi vere dokaz Božje pravične sodbe, ki jih šteje za vredne. To je Božja izjava, ki jih šteje za vredne, njihova izražena vera pa je dokaz, ne vzrok.

Prizadevanje: Krščansko življenje na zemlji vključuje prizadevanje za dosego cilja, da bi naše izkušnje v Bogu ustrezale našemu položaju v Bogu.

V: V 2 Tes 1,6.8; 5 Mz 32,35.4; 1 Sam 24,12; 2 Kr 9,7; Iz 1,24; 65,6; 66,6; Jer 5,9.29; 9,9; 15,15; 51,6b.35; Rim 12,18; Heb 10,30; in Raz 6,10, kako se Bog maščuje in vrača ljudem s težavami?

O: Da. Včasih Bog kaznuje ljudi že v tem življenju. Kaznuje pa tudi v naslednjem življenju. Čeprav se morda zdi, da nekateri v tem življenju odneso zlahka (Habakuk 1; Psalm 73; 37:1; Job 21:7), je Božja kazen pravična, saj je On nepristranski sodnik, kot pravi 1. Petrov 1:17.

V: Ali se v 2 Tes 1,7 ogenj nanaša na Božjo slavo Šekina ali na ognjeno sodbo?

O: Čeprav se učenjaki morda ne strinjajo vsi, je glede na kontekst to bodisi Božja ognjena sodba bodisi oboje.

V: Ali se Pavel v 2 Tes 1,8 nanaša na eno ali dve skupini ljudi?

O: Grški besedilni zapis nakazuje dve. Prva skupina nima ali ne ohranja poznanja Boga. Druga skupina pa so tisti, ki poznajo Boga, kot so Judje, a se odločijo, da ne bodo poslušni. O tej drugi skupini se govori tudi v Pismu Rimljanom 10,3.16 in v Evangeliju po Janezu 3,36.

V: Ali bodo v 2 Tes 1,9 neverniki trpeli večno ali bodo uničeni?

O: Oboje.

1. Pekel je večna kazen v Mateju 25:41,46. Satan in drugi bodo večno trpeli v Razodetju 20:10.

2. V Luku 13:3; Janezu3:15 , 16,10:28 in drugih je govora o propadu. V 2. Tesaloničanom 1:9 je govora o večnem uničenju, neverniki pa bodo uničeni v 1. Korinčanom 6:13; 2. Tesaloničanom 2:8; Razodetju 11:18 in drugih verzih.

3. Noben verz v Svetem pismu ne pravi, da so ljudje popolnoma uničeni. Nasprotno, ista beseda za uničenje se uporablja v Luku 5:37, kjer se vinske mehe »uničijo«, ko počijo. Druga beseda, ki jo je mogoče uporabiti, je »uničeni«.

V: Kako je v 2 Tes 1,9 mogoče, da neverniki hkrati trpijo večno in so uničeni?

O: Najprej si oglejte odgovor na prejšnje vprašanje. To bi se lahko zgodilo na dva možna načina ali pa na oba.

1. Ruševine: Mnoge zemeljske stvari se lahko uničijo in še vedno obstajajo. To so grobi primeri, kako se lahko ljudje uničijo in še vedno obstajajo večno. Avtomobili se lahko uničijo in nato odpeljejo na odpad. Hišo lahko uniči požar, nato pa se ožgane ostanke z buldožerjem poravna in odpelje. Nazadnje, neverniki še vedno obstajajo, tudi potem, ko so njihova telesa uničena.

2. Asimptote: Nekaj je lahko v procesu, v katerem postaja neobstoječe, a kljub temu je lahko večno, ker ta proces traja večno. Recimo, da se velikost neke stvari vsako leto zmanjša za polovico. Koliko let bo minilo, preden bo velikost točno nič? Odgovor je neskončno število let. V Svetem pismu nisem našel ničesar, kar bi podpiralo ali nasprotovalo tej spekulaciji o asimptotah.

Nekateri, ki poučujejo tisto, kar je v bistvu stališče o asimptoti, ga predstavljajo kot alternativo tradicionalnemu stališču (ruševine). Vendar se ta stališča dopolnjujejo, in dokazovanje razumnosti stališča o asimptoti nikakor ne zmanjšuje vrednosti tradicionalnega stališča.

V: Na kaj se v 2 Tes 1,11 nanaša beseda »to«?

O: Lahko se nanaša na verze 1,5–10, 1,10; 1,3–10 ali 1,5.

V: Kako naj molimo neprestano v 2 Tes 1,11; 1 Tes 5,17; Heb 13,15; Ps 86,3b; Apg 1,14; 16,25; Rim 1,10; Ef 6,18; Kol 1,9; 4,12; 2 Tim 1,3?

O: Obstajata dva različna načina, in izvajati bi morali oba.

Predana molitev: Moramo si vzeti čas stran od tega, kar počnemo, in moliti k Bogu. Mnogi kristjani imajo vsak dan čas tišine, ko posvetijo čas molitvi, branju Božje besede in razmišljanju o njej.

»Duhovno dihanje« je izraz, ki so ga kristjani skovali za drugi način. Vsako minuto, ko smo budni, bi se morali zavedati, da Kristus prebiva v nas, ter se z njim pogovarjati in se mu približevati.

V: Ali so v 2 Tes 2,2 drugi pisali lažna pisma v Pavlovem imenu? Kako vemo, da so Pavlova pisma v naši Bibliji pristna?

O: Verjamemo, da so pisma pristna iz dveh glavnih razlogov.

1. Bog je obljubil, da bo ohranil svojo besedo v Izaiju 55,10–11; Izaiju 59,21; Izaiju 40,6–8; 1. Petru 1,24–25; Mateju 24,35.

2. Potrditev s strani pisateljev zgodnje cerkve, vključno s Polikarpom, ki je bil učenec apostola Janeza.

V: Kaj menite o lažnih pismih, ki naj bi bila napisana v imenu Pavla, ali o lažnih knjigah Svetega pisma, omenjenih v 2 Tes 2,2?

O: Obstaja več kot 70 knjig, ki trdijo, da so evangeliji; večina med njimi je gnostičnih. Čeprav je bila večina teh napisana po letu 325 n. št., za mnoge med njimi nismo povsem prepričani, kdaj so bile napisane. Vse te ponarejene knjige pa nas vodijo do sklepa, da Satan ni len, ampak je bil zelo dejaven.

V: Kdo so v 2 Tes 2,2 nekateri, za katere so lažno trdili, da so ponovno prišli Kristus?

O: Po 1. Janezu 2:18, 22 in 2. Janezu 7 naj bi bilo veliko antikristov. Naslednji ljudje so bodisi sami trdili naslednje ali pa so drugi o njih trdili naslednje.

Vrnil se je Kristus

Grigori Rasputin (vsaj nekateri drugi so to trdili)

Pastor Jim Jones iz Jonestowna (umrl 18. 11. 1978)

pastor Moon iz Cerkve združitve

Jacob Katzan (1977–)

Guru Maharaj Ji iz Misije božanske svetlobe

številni hindujski in New Age guruji

Judovski Mesija, ki je prišel prvič

Sabbatai Sebi/Zvi. Septembra 1666 je bil prisiljen sprejeti islam

Rabbi Schneerson iz New Yorka (zdaj že pokojni)

verjetno Teudas iz Apostolska dela 5:36. Trdil je, da je nekdo pomemben

Mahdi v šiitskih religijah

Prvi fatimidski kalif ‘Obaidallah/‘Ubaydullah (909–933/934 n. št.)

Imam al-Husajn bin al-Kasim al-‘Iyani (1010–1013 n. št.) (sekta Husajniyya Zaydite)

Mirza Ghulam Ahmad (1879 n. št., gibanje Ahmadiyya)

Bahá'u'lláh (bahá'iji) (1817–1892)

Husajn ‘Ali Nuri Baha’, Baha’ullah bahajcev

Sliman Murshad iz Sirije (1900–1946)

Mahdistsko gibanje v Sudanu

in mnogi drugi

Zoroastrski mesiji ali Saošjanti

Vidni Bog

Mohamed je bil v gibanju Muhammidiyya čaščen kot viden Bog

Ali je božanski po mnenju skupnosti »Ulyaniyya«/»Alaya’iyya«

Ali bin Abi Talib in Salman al-Farisi. Nista trdila, da sta Bog, toda dolgo po njuni smrti so ju nekatere alavitske sekte častile kot nekakšen muslimanski triteizem.

Gospod Hakim (druzi) (996–1021 n. št.)

Po mnenju šiitske sekte Rizamijja/Muslimijja je Bog obstajal v podobi vseh prerokov

V: Kaj v 2 Tes 2,3 pomeni »upor« (v grščini ho apostasia)?

O: To je ista beseda za upor v grški Septuaginti v Jozue 22:2 in Jeremija 2:19. V posvetnih grških besedilih se je uporabljala za politični upor. Ne gre za ljudi, ki sploh nikoli niso sledili Bogu, ampak za množični odhod ljudi, ki so sledili Bogu, iz notranjosti cerkve. Množični upor se je začel v devetnajstem stoletju z liberalno kritiko.

V: Kdo je v 2 Tes 2,3 človek brezbožnosti?

O: Večina kristjanov v njem vidi Antikrista. Vendar nekateri menijo, da to ni jasno; lahko bi se nanašalo na nekoga iz tistega časa, na primer na cesarja Kaligulo, ki je postavil kip za čaščenje samega sebe kot boga.

Tukaj je nekaj oseb, ki so bile obtožene, da so Antikrist.

Cesar Neron ali reinkarnacija cesarja Nerona, reinkarnacija Judasa (Judas je bil v Janezu 17:12 imenovan tudi »tisti, ki je obsojen na pogubo«), kralj Jurij III. (ameriška revolucionarna vojna), Mohamed, različni papeži, Martin Luter, katoliška cerkev na splošno, Napoleon, Adolf Hitler, Benito Mussolini, Josip Stalin, John F. Kennedy, Henry Kissinger. Ker obstaja največ en končni Antikrist, vsa ta mnenja niso pravilna.

V: Ali 2 Tes 2,3 dokazuje, da je pravo krščanstvo izginilo s sveta?

O: Ne, iz dveh razlogov. Ne piše, da so bili vsi zavedeni, in Antikrist, človek brezbožnosti, se še ni pojavil.

V: Kdo v 2 Tes 2,7 zadržuje skrivno moč brezbožnosti?

O: 2 Tesaloničanom 2:7–8 nam daje štiri namige.

1. Trenutno zadržuje moč brezbožnosti in bo to počel, dokler ne bo odstranjen.

2. Na koncu bo odstranjen.

3. Takrat se bo pojavil brezbožnik.

4. Nato bo prišel Jezus in ga premagal.

Verjetno gre za angela, ki preprečuje prihod Antikrista.

V: Kako bo Jezus v 2 Tes 2,8 premagal z dihom svojih ust?

O: Ker je vesolje nastalo po Božji besedi, Jezus mora le izreči besede in to se bo zgodilo. Ko je Jezus ukazal: »Lazar, pridi ven!«, je bilo dobro, da je uporabil Lazarjevo ime. Sicer bi morda vsi prišli ven.

V: Zakaj v 2 Tes2:11 –12 in 1 Kraljev 22:13–24 Bog resnice pošilja ljudem zmote? (To je omenil muslimanski apologet Ahmad Deedat.)

O: Tukaj se lahko naučimo pomembno lekcijo.

1. Bog ne laže in ne more lagati (Hebrejcem6:18 ; Številke23:19 ; 1. Samuelova knjiga15:29 ; Titu 1:2).

2. Tistim, ki so že zavrnili vero v resnico, Bog dovoli, da verjamejo, kar hočejo.

3. Bog jim ni lagal, vendar dopušča, da lažni duhovi pošiljajo močne zmote, da bi verjeli v laži, ki so si jih sami izbrali.

4. Enako resno Rimljanom 1:18–32 kaže, da so tisti, ki se odločijo zamenjati Božjo resnico za greh, prepuščeni temu, da postanejo še bolj pokvarjeni.

5. Tudi sredi zavajanj Bog še vedno poskrbi, da obstaja način, po katerem vedo, da so se odločili verjeti v zavajanja. Na primer, Ahabu je bilo v 1. Kraljev 22:13–24 povedano, da mu lažejo.

V: Kako nas Bog posvečuje v 2 Tes 2,13?

O: Čeprav nas bo Bog v nebesih naredil duhovno popolne, to tukaj ni glavna točka. Na zemlji, prav zdaj, Bog vernike spreminja v podobo Kristusa. Morali bi biti sposobni pogledati nazaj na svoja življenja in videti področja, kjer smo se nekoč borili z določeno vrsto greha, a smo ga od takrat večinoma premagali.

V: Ali naj se v 2 Tes 2,15 držimo tradicij, ki so nam bile naučene? Ali tega niso počeli tudi farizeji?

O: Pavel govori o tem, kar so videli, da so delali apostoli. Ne govori o preprostih človeških tradicijah, proti katerim se je Pavel izrekel v Pismu Kolosanom 2,8.

V: Kako naj v 2 Tes 2,15–17, 1 Tes 3,8 in 1 Kor 16,13 trdno stojimo (grško »stekete«)?

O: Trdno moramo stati ne glede na okoliščine. Ko gre vse dobro, ne smemo popustiti ali postati samozadovoljni. Ko se nam zdi, da smo osamljeni ali prestrašeni, kot se je to včasih dogajalo Davidu, moramo počivati v Božjem miru. Ko se zdi, da vlada kaos, moramo ostati neomajni. Ko stvari ne gredo dobro ali smo utrpeli veliko izgubo, se moramo približati Bogu in njegovemu tolažanju.

V: Kako naj v 2 Tes 3,1 molimo za misijonarje? Kaj še naj storimo zanje?

O: Moliti moramo za njihovo duhovno in telesno zdravje. Nekateri misijonarji zapustijo misijsko polje, ker so izčrpani. Moliti moramo, da bi bilo njihovo življenje samo po sebi sijoče sporočilo. Moliti moramo, da bi bile njihove besede jasno sporočilo, brez kompromisov ali strahu. Moliti moramo za njihove finance in da bi svoj čas in druge vire uporabljali modro. Moliti moramo, da se Gospodovo sporočilo hitro širi. Moliti moramo za njihovo učinkovitost in proti učinkovitosti nasprotnikov.

Poleg molitve za misijonarje jih moramo redno finančno podpirati. Lahko jim tudi pišemo e-pošto, pošiljamo voščilnice ali preprosta darila ali jim na druge načine pokažemo, da nam je mar zanje in da mislimo nanje.

V: V 2 Tes 3,1 piše, da moramo moliti, da bo evangelijsko sporočilo spoštovano. Kako naj molimo za to in kako naj spoštujemo evangelijsko sporočilo?

O: V Gospodovi molitvi molimo, da »se zgodi Božja volja, na zemlji kakor v nebesih«. Molite, da bo veliko ljudi slišalo evangelij in ga vzelo resno. Deliti moramo evangelij, vendar ne smemo pripovedovati šal, ki odvzemajo čast Božjemu sporočilu.

V: V 2 Tes 3,2–4 piše, da nas bo Bog zaščitil; zakaj je torej Pavel molil, naj ga reši pred hudobnimi (izprijenimi) in zlobnimi (aktivno škodljivimi) ljudmi?

O: To vprašanje bi lahko razširili in vprašali: če Bog ve vse in se ne zgodi ničesar, razen tistega, kar Bog dopusti, zakaj sploh prositi za karkoli v molitvi? Vendar pa so naše prošnje v molitvah lahko del sredstev, ki jih Bog izbere za uresničevanje svojih namenov. Poleg Pavlovega zgleda nam Bog zapoveduje, naj ga prosimo, in mi moramo ubogati, kar Bog zapoveduje.

V: Ali v 2 Tes 3,3 Bog varuje kristjane pred zlom?

O: V mnogih primerih da. Vendar niti 2 Tesaloničanom 3,3 niti kateri koli drug verz ne pravi, da nas Bog ščiti pred vsako nesrečo in skušnjavo. (Samo vprašajte Joba.) Namesto tega 1 Peter 1,5–6 pravi, da bomo imeli preizkušnje, vendar nas bo Bog zaščitil. 1 Korinčanom 10,12–13 pravi, da bomo skušani, vendar ne več, kot lahko prenesemo.

V: Kako lahko v 2 Tes 3,4 hkrati zaupamo in se vendar moramo moliti?

O: Lahko smo prepričani, da bo Bog izpolnil svoje poslanstvo. Morda bo to tako, da bo nekoga, kot je bil Peter, rešil iz zapora, nekoga, kot je bil Janez, ki je dočakal visoko starost, ali nekoga, kot je bil Jakob, Janezov brat, ki je bil kmalu umorjen zaradi vere.

V: Kako v 2 Tes 3,5 Gospod usmerja naša srca in kako se včasih upiramo Njegovemu vodenju?

O: Bog usmerja svoje otroke na vsaj štiri načine.

Bog nam govori skozi Sveto pismo.

Bog nam lahko govori prek sanj, videnj in svojega tihega, nežnega glasu.

Bog nam lahko govori prek drugih, vključno z drugimi verniki, našimi starši in celo neverniki.

Bog nas lahko usmerja tudi prek okoliščin.

A ne glede na to, kako nas Bog vodi, moramo biti poslušni. Jakob 4,17 pravi: »Kdor torej ve, kaj je dobro storiti, pa tega ne stori, greši.«

V: Zakaj je v 2 Tes 3,6 najboljši pristop do lenih kristjanov, da se jim izogibamo?

O: To so verniki, ki morajo spremeniti svoje življenje. Ne bodite do njih osorni ali neprijazni, vendar se z njimi ne družite in jih ne spodbujajte v njihovi lenobi. Želite jim zmago nad tem grehom, a včasih jim lahko s svojo odsotnostjo pomagate bolj kot s svojo prisotnostjo.

V: Zakaj so v 2 Tes 3,6–10 nekateri kristjani lenobni?

O: Grška beseda, ki jo tu uporablja Pavel, ataktos, dobesedno pomeni »neurejen«. Vsakdo ima stvari, ki jih mora opraviti, čeprav jih morda ne mara posebej. Moramo biti samodisciplinirani, da storimo tisto, kar vemo, da je prav, kot pravi Jakob 4,17, in ne smemo odlašati. A koliko bolje je uživati v tem, kar počneš! Včasih, tudi če dejavnost sama po sebi ni prijetna, postane prijetna, ker se veseliš rezultata. Poleg upanja v nebesa, na kaj še upate? Ali upate, da bodo nekateri ljudje rešeni in da bodo ljudje rasli v veri? Ali imate velika upanja za tiste, ki učijo druge? Ali boste veseli, ko boste videli, da se Božja volja izpolni na zemlji?

Nekoč je nekdo vprašal tri zidarje, kaj počnejo. Prvi je rekel: »Samo polagam opeko.« Drugi je rekel: »Gradim zid.« Tretji je rekel: »Gradim katedralo.« Vsi trije so počeli popolnoma isto stvar. A imeli so tri zelo različne odnose.

V: Kako v 2 Tes 3,6–10 nekateri ustvarjajo kariero s tem, da živijo na račun radodarnosti drugih?

O: To je čudna slika. Nekateri ljudje niso počeli ničesar in so želeli, da jih cerkev preživlja, medtem ko je Pavel delal dan in noč, da se je preživljal in lahko pridigal.

V: Kaj naj storimo v 2 Tes 3,6–10, ko nas mika lenoba?

O: Molite k Bogu, naj vas napolni s svojo ljubeznijo in motivacijo, nato pa vstanite in se lotite dela. Poskusite razpoznati, kaj je najpomembnejše, kar Bog želi, da storite prav v tem trenutku, in se tega lotite.

V: Ali menite, da bi bil Pavel v 2 Tes 3,7–9 učinkovitejši in manj utrujen, če bi več časa posvetil pridiganju namesto delu?

O: Naravno bi si to lahko mislili. Toda Pavel ni le govoril, ampak je delil tudi svoje življenje in bil vzor drugim, kot je zapisal v 2 Tes 3,9. Tako so ljudje lahko videli njegov zgled in ga tudi slišali. Podobno so tudi naše besede lahko bolj (ali manj) učinkovite, ko ljudje vidijo tudi naš zgled.

V: Ali naj v 2 Tes3:12 in Prg 30:24–25 varčujemo denar za prihodnost ali naj se ne skrbimo za prihodnost, kot predlagajo Mt6:31 ,34 in Flp 4:6?

O: Kristjani morajo ohranjati ravnovesje, in tudi tu gre za ravnovesje. Ker Prilike kot vzor navajajo vedenje mravlje, ki shranjuje hrano za zimo, moramo načrtovati in varčevati za prihodnost. Vendar, kot kaže Prilike 31:21, plemenita žena se ne boji za svojo družino, ko zapade sneg, ker je pridno delala, da jih je oblekla. Zato se moramo pripraviti na prihodnost, ne da bi bili zaskrbljeni ali se zaradi nje skrbeli.

V: Katere sta dve različni obliki izogibanja v 2 Tes 3,14–15 in 1 Kor 5,11–13?

O: Ena oblika je, da osebo opozorimo in se ji izogibamo zaradi njene lenobe. Druga oblika je, da jo izključimo iz cerkve in se ji popolnoma izogibamo zaradi njenega grobega, vztrajnega in nepokesanega greha. V 2 Tesaloničanom 3,14–15 naj bi se izogibali družbenemu stiku, vendar ne nujno vsakemu stiku; naj bi ga opozorili.

V: Kaj po vašem mnenju v 2 Tes 3,17 spodbuja ljudi, da v imenu Boga ali njegovih apostolov pišejo lažne stvari?

O: Seveda je odgovor, da Satan izkorišča njihovo lastno grešno naravo, toda poleg tega odgovora obstajajo morda še nekatere pogoste poti napada, ki jih Satan uporablja.

1) Za nekatere bi lahko bila privlačnost zaslužka ali zagotavljanja sredstev za preživljanje dovolj, da bi nekoga prepričala, naj si nekaj izmisli, in prepričala tudi druge, naj to objavijo svetu.

2) Za druge pa denar morda ni glavni motiv. Morda gre raje za iskanje pomembnosti v očeh njihovih vrstnikov ali ljudi okoli njih.

3) Tretja skupina pa je morda tako zavedena, da resnično verjame, da spreminja človeško družbo na bolje ali da neko božanstvo resnično želi, da to storijo.

4) Za nekatere bi bila to želja, da »pomagajo Bogu«. Nezavestno čutijo, da Bog ni sporočil vsega bistvenega, zato menijo, da bo svet boljši, če lažejo in trdijo, da je Bog rekel nekaj, kar po njihovem mnenju bi moral reči.

Ne glede na to pa se lahko glavna motivacija osebe, ki si to izmišlja, in motivacija založbe ali medijske hiše, ki to želi objaviti, razlikujeta.

V: V 1. Tesaloničanom in 2. Tesaloničanom, kakšne dokaze imamo, da bi morali biti ti spisi v Svetem pismu?

O: Obstajajo vsaj trije razlogi.

1. Napisal ga je Pavel, ki je bil apostol. Peter je v 2. Petrovem pismu 3:15–16 potrdil, da so Pavlove besede Sveto pismo.

2. Pavel sam je v 1. pismu Timoteju 1,1; 2,7, v Pismu Rimljanom 1,1; v 1. pismu Korinčanom 1,1; 9,1, v 2. pismu Korinčanom 1,1, 11,5; v Pismu Galatcem 1,1; v Pismu Efežanom 1,1; v Pismu Kolosanom 1,1; v 1. pismu Timoteju 1,1; v 2. pismu Timoteju 1,1; v Pismu Titu 1,1.

3. Dokazi iz zgodnje Cerkve. V naslednjem vprašanju si oglejte nekaj piscev, ki so se sklicevali na verze v 2. Tesaloničanom.

V: Kako v 2 Tesaloničanih vemo, da je tisto, kar imamo danes, zanesljiv zapis tega, kar je bilo prvotno napisano?

O: Obstajajo vsaj trije dobri razlogi.

1. Bog je obljubil, da bo ohranil svojo besedo v Izaiju 55:10–11; Izaiju 59:21; Izaiju 40:6–8; 1. Petru 1:24–25 in Mateju 24:35.

2. Dokazi zgodnje cerkve. Pisci zgodnje cerkve do Prvega nicejskega koncila (325 n. št.) so iz 2. Tesaloničanom citirali približno 44-krat, ne da bi pri tem upoštevali namige. Citirali so 50 % knjige 2. Tesaloničanom, pri čemer so delne verze šteli kot dele. To je 23,4 od skupno 47 verzov.

Tukaj so pisci, ki so se sklicevali na verze v 1. in 2. Tesaloničanom.

Polikarp (110–155 n. št.) citira polovico 2. Tesaloničanom 3,15a (5 od 9 grških besed) v Pismu Polikarpa Filipljanom, poglavje 11, str. 35, 110–155 n. št.

Nekateri menijo, da se Polikarp (110–155 n. št.) morda sklicuje na 2. Tesaloničanom 1:8b–9a. »On [naš Gospod Jezus Kristus] prihaja kot sodnik živih in mrtvih. Bog bo zahteval njegovo kri od tistih, ki ne verujejo vanj.«

Justin Mučenik (pisal okoli 138–165 n. št.) se v delu »Dialog s Trifonom«, poglavje 11, str. 253, sklicuje na nauke iz 2 Tesaloničanom 2:3. Vendar to ni citat ali parafraza.

Muratorijev kanon (170–210 n. št.) (ANF, zvezek 5, str. 603) omenja Pavlova dva pisma Tesaloničanom, pa tudi Pavlovih drugih 11 pisem.

Irenej iz Lyona (182–188 n. št.) citira 2 Tesaloničanom 2,11 kot v »Drugem pismu Tesaloničanom«. Irenej v delu Proti herezijam, knjiga 4, poglavje 29.1, str. 502, citira tudi 2 Tes 2,4 kot Pavlovo pismo »v Drugem pismu Tesaloničanom«, ibid., knjiga 3, poglavje 7.2, str. 420.

Klement Aleksandrijski v delu Stromata (193–202 n. št.), knjiga 5, poglavje 3, str. 448, navaja 2 Tesaloničanom 3,1–2 kot besedilo »apostola«.

Tertulijan (198–220 n. št.) citira 2 Tesaloničanom 1,4 kot besede Pavla Tesaloničanom v delu »Scorpiace«, poglavje 13, str. 646

Tertulijan (198–220 n. št.) citira 2 Tesaloničanom 2:4b v delu »Traktat o duši«, poglavje 57, str. 234. Prav tako citira 2 Tesaloničanom 1:6–8 in 1:8–9 kot besede apostola v delu »Pet knjig proti Marcionu«, knjiga 5, poglavje 16, str. 464

Hipolit (222–235/6 n. št.) v delu »Traktat o Kristusu in Antikristu«, poglavje 63, str. 218, navaja 2 Tesaloničanom 2,1–11 kot besede Pavla

Origen (225–253/254 n. št.) navaja 2 Tes 2,1–12 kot besede Pavla. Nato navaja Daniel 9,27. »Izmed številnih odlomkov sem se odločil navesti prav toliko, da bi poslušalec vsaj v majhni meri razumel pomen Svetega pisma, ki nam daje informacije o hudiču in Antikristu;« Origen, Proti Celsusu, knjiga 6, poglavje 47, str. 595

Kiprian iz Kartagine (okoli 246–258 n. št.) Pavel Tesaloničanom: »A mi smo vam v imenu Jezusa Kristusa zapovedali, da se oddaljite od vseh bratov, ki živijo neurejeno in ne v skladu s tradicijo, ki so jo prejeli od nas.« [2 Tesaloničanom 3,6] Ciprijanove razprave, razprava 12, 3. del, poglavje 68, str. 551

Adamantius (okoli leta 300 n. št.) navaja 2 Tesaloničanom 1,6–7 kot »od istega apostola«. Dialog o pravi veri, drugi del, poglavje 824B, str. 81–82. (Govori Adamantius)

Victorinus iz Petaua (mučenec leta 304 n. št.) citira 2 Tesaloničanom 2:8 kot besede Pavla, ki piše Tesaloničanom. Komentar k Apokalipsi iz prvega poglavja, poglavje 16, str. 345. Prav tako citira dele 2 Tesaloničanom 2,7–11 v Komentarju k Apokalipsi iz enajstega poglavja, poglavje 7, str. 354

Victorinus iz Petaua (–304 n. št.) se sklicuje na 2 Tesaloničanom 1,2 v skladu z Grškim novim testamentom, 4. revidirano izdajo, avtorjev Aland in drugi. Vendar tega nisem mogel potrditi v spisih Victorinusa iz Petaua, ki jih imam na voljo.

Po Nicejskem koncilu

Basil iz Ankyre (okoli leta 364 n. št.) se sklicuje na 2 Tesaloničanom 2:4

Atanazij iz Aleksandrije (367 n. št.) navaja knjige Novega testamenta v Prazničnem pismu 39, str. 552

Hilari iz Poitiersa (355–367/368 n. št.)

»Synopsis Scripturae Sacrae« (350–370 n. št. ali 5. stoletje) omenja Pavlova dva pisma Tesaloničanom kot del Novega testamenta. Citira celoten 2 Tesaloničanom 1,1.

Šizmatični Lucifer iz Cagliarija (370/371 n. št. ali okoli 399 n. št.)

Basilij Kapadokijski (357–378/379 n. št.) navaja 2 Tesaloničanom 1,7 kot Pavlovo pismo. V delu O Svetem Duhu, poglavje 13.29, str. 19

Sinoda v Laodiceji (v Frigiji) (343–381 n. št.), kanon 60, str. 159, navaja knjige Stare in Nove zaveze. Kanon 59, str. 158, pravi, da se v cerkvi smejo brati le kanonične knjige Stare in Nove zaveze.

Ambrosiaster (po letu 384 n. št.)

Ciril Jeruzalemski (okoli 349–386 n. št.)

Ambrož iz Milana (370–390 n. št.)

Janez Krizostom (396 n. št.) je zapisal pet pridig o 2. Tesaloničanom, ki jih imamo še danes. V tretji pridigi je zapisal, da jo je napisal Pavel.

Didimus Slepi (398 n. št.)

Makarij/Simeon (4. ali 5. stoletje)

Epifanij iz Salamisa (360–403 n. št.) se sklicuje na 2. Tesaloničanom 1,3

Rufinus (374–406 n. št.)

Janez Krizostom (392–407 n. št.)

Severian (po letu 408 n. št.)

Niketa iz Remesiana (366–okoli 415 n. št.)

Jerome (373–420 n. št.)

Avguštin iz Hipona (388–28. 8. 430 n. št.)

Hesihij iz Jeruzalema (–450 n. št.) se sklicuje na 2 Tesaloničanom 2,3

Ciril iz Aleksandrije (444 n. št.)

Speculum (5. stoletje)

Quodvultdeus (okoli 453 n. št.)

Teodoret iz Kira (škof in zgodovinar) (423–458 n. št.)

Varimadum (445/480 n. št.) se sklicuje na 2 Tesaloničanom 1:3; 2:8

Med heretiki in ponarejenimi knjigami

Keretik Marcion se sklicuje na 2 Tesaloničanom po Tertulijanu

Apostolske ustave (datum negotov, okoli leta 380 n. št.) se sklicujejo na 2 Tesaloničanom 2:8

Keretik Pelagij (416–418 n. št.)

Donatist Tikonij (po letu 390 n. št.) se sklicuje na 2 Tesaloničanom 2:3,8

Pelagijanski heretik Teodor iz Mopsuestije (392–423/429 n. št.) se sklicuje na 2 Tesaloničanom 2,3

3. Najstarejši rokopisi 2. Tesaloničanom, ki jih imamo, kažejo, da obstajajo majhne razlike med rokopisi, vendar nobenih teološko pomembnih napak.

str. 30 1 Tes 4,12–13,16–17; 5,3,8–10,12–18,25–28; 2 Tes 1,1–2; 2,1,9–11 (začetek 3. stoletja)

str. 92 Ef 1,11–13,19–21; 2 Tes 1,4–5,11–12 (okoli leta 300 n. št.) V delu »The Complete Text of the Earliest New Testament Manuscripts« je na str. 614 fotografija dela strani 92.

Alexandrinus [A] okoli leta 450 n. št.

Vaticanus [B] 325–350 n. št.

Stari sirski (okoli leta 400 n. št.)

Sinaiticus [Si] okoli 340–350 n. št.

Claromontanus [D] 5./6. stoletje

Bohajski koptski [Boh] 3./4. stoletje

Sahidski koptski jezik [Sah] 3./4. stoletje

I Washington, D.C., 5. stoletje

Gotski 493–555 n. št.

Italika [Ital] 4.–13. stoletje

Latinska Vulgata [Vg] 4. in 5. stoletje

Peshitta sirščina [Syr P] 400–450 n. št.

armenska [Arm] od 5. stoletja

gruzinščina [Geo] od 5. stoletja

etiopščina [Eth] od okoli leta 500 n. št.

Harcleanska sirščina [Syr H] 616 n. št.

Za več informacij o zgodnjih rokopisih 2. Tesaloničanom glejte www.BibleQuery.org/2 Thessalonians Manuscripts.html.