< Vprašanje o Svetem pismu iz Razodetja

V: Janez je napisal Janezovo evangelij, da bi ljudi pozval k veri v Kristusa. Torej je evangelij namenjen nevernikom, da bi verovali. Razodetje pa je Janez napisal za vernike v času Nerovega preganjanja kristjanov, da bi jim dal upanje in spodbudo ter jim pomagal ohraniti vero. Ali ni tako? Ali pa je res, da sta ti dve knjigi napisala dva različna avtorja, če upoštevamo raznolikost in razlike v slogu ter namenih pisanja?

O: Obe knjigi je napisal Janez in, kot ste opazili, sta bili njuni glavni ciljni skupini različni. Vendar je Janezovo evangelij dragoceno branje za vernike, Razodetje pa je primerno branje tudi za nevernike. Razodetje se običajno šteje za knjigo, ki jo je najtežje razlagati, čeprav jo zreli verniki še vedno redno berejo in razumejo.

V: Katere so v Razodetju vzporednice z drugimi verzi v preostalem delu Svetega pisma?

O: Presenetljivo je, da je le malo pojmov, ki so značilni izključno za Razodetje, kot kažejo teh 121 podobnosti.

Ker ima Razodetje 404 verzov in približno 9.667 besed v grščini, 121 vzporednic pomeni 1 vzporednico na 3,3 verza in 1 vzporednico na 80 grških besed.

Pol-podobnosti

V: Ker se Razodetje zdi tako nenavadno, zakaj naj bi ga šteli za Sveto pismo?

O: Razodetje je podobno mnogim prejšnjim spisom iz Stare in Nove zaveze, kot dokazuje odgovor na prejšnje vprašanje. Irenej (182–188 n. št.), Justin Mučenik, Muratorijev kanon, Tertulijan, Klement Aleksandrijski in Hipolit so vsi trdili, da ga je napisal Janez. Tertulijanova dela »Pet knjig proti Markionu«, knjiga 4, vrstice 180–184, zelo močno nakazujejo, da je Razodetje napisal Janez. Zdi se, da se nanj sklicuje tudi »Pismo Diognetu« (okoli 130–200 n. št.) v 12. poglavju, Ignacij, ki je bil učenec apostola Janeza, pa v svojem pismu Smirnčanom bralce spominja na njihovo prej znano učenje, o katerem nimamo nobenega zapisa, razen v knjigi Razodetja. Dionizij Aleksandrijski je bil verjetno prvi, ki je podvomil, ali je bil Janez isti apostol Janez, vendar je bilo to 150 let po nastanku knjige.

Fragment 8 zapisov o Papiju, verjetno napisan okoli leta 400 n. št., pravi: »Glede navdiha knjige (Razodetja) menimo, da je odveč dodajati še kakšno besedo; kajti blaženi Gregor Teolog in Ciril ter celo možje iz še starejših časov, Papij, Irenej, Metodij in Hipolit, so o njej dali povsem zadovoljivo pričevanje.« (Ante-Nicene Fathers, zvezek 1 (urednika Roberts in Donaldson, 1994), str. 155).

V: Kako bi lahko v Razodetju na kratko predstavili vsebino te knjige?

O: Eden od načinov za razčlenitev Razodetja je razdelitev na to, kar je videl Janez (1. poglavje), stvari, ki so sedaj (2.–3. poglavje), in tisto, kar bo kasneje (4.–22. poglavje). Drugi način je razdelitev na štiri videnja: 1. poglavje, 2.–3. poglavje, 21.–22. poglavje, pri čemer se vse ostalo združi v tretje videnje. Koristnejša razčlenitev se pokaže, ko spoznamo, da je Bog Razodetje organiziral okoli števila 7.

1 Blagoslov te knjige: sedemkratni Duh, sedemkratni opis Jezusa, sedem svečnikov, sedem cerkva

2–3 Poslanci sedmim cerkvam: sedaj in kasneje: Efez, Smirna, Pergam, Tiatira, Sardis, Filadelfija, Laodiceja.

4–5 Nebeski prestol: vrata, prestol, štiri živa bitja, zvitek, jagnje, angeli, bitja

6–7 Sedem pečatov: osvojitev, vojna, lakota, kuga. Oltar mučencev, potres/144.000/velika množica (samo 6)

8–11 Sedma pečat: sedem trobent: zemlja, morje, reke, tri gorje, Evfrat, sedem gromov, čas je

12–15 Sedem znamenj: ženska/zmaj, vojna v nebesih, morska zver, kopenska zver 666, 144.000, trije angeli, žetev

16–18 Sedem skodelic: morje, zemlja, reke, sonce, tema, Evfrat za Armagedon, čas je, da se Babilon uniči

19–22 Sedem zadnjih stvari: poročna večerja, jezdec na belem konju, tisočletje, veliki beli prestol, Novo Jeruzalem/nebesa/zemlja, reka življenja

V: Kako so ljudje v Razodetju razlagali to knjigo?

O: Razodetje je knjiga, ki jo je težko razlagati, poleg tega pa so jo ljudje še dodatno zapletli s pisanjem nasprotujočih si informacij o tem, kako jo razlagati. Kako naj jo torej razlagamo? Obstaja pet nasprotujočih si odgovorov.

Izključno simbolično: Večina stvari v Razodetju se ne bo zgodila dobesedno, na zemlji ni tisočletja, vse pa je le simbol duhovnih načel. To je bilo stališče Dionizija Aleksandrijskega (246–265 n. št.), Euzebija iz Cezareje (318–340 n. št.), Avguština iz Hipona in skoraj vseh kristjanov po letu 325 n. št.

Zgodovinsko: vse se je že zgodilo, ko je bila knjiga napisana. (To stališče zagovarja le nekaj liberalcev.)

Popolni preteristi: vse se je že zgodilo, vendar šele po tem, ko je bila knjiga napisana. (Le malo ljudi je popolnih preteristov.)

Delni preterist: večina stvari se je že zgodila, nekatere pa se še niso. (To stališče je zagovarjal R. C. Sproul. Ti prav tako zanikajo tisočletno kraljestvo na zemlji, nekateri pa tudi potovanje v nebesa.)

Futuristi: Razen sedmih cerkva se mora vse še izpolniti. (To je standardno stališče, ki očitno sega nazaj do Janezovega učenca Papija, 95–110 n. št.)

Zgodnji kristjani, ki so menili, da je večina dogodkov iz Razodetja le simboli, ki se nikoli ne bodo uresničili.

Zgodnji kristjani, ki so menili, da se bodo dogodki iz Razodetja v prihodnosti dobesedno uresničili.

V: Ali naj kristjani v skladu z Razodetjem 1,3 posvečajo čas študiju o koncu časov?

O: Da, ker tako pravi Razodetje 1,3. Ker se približno dve tretjini doktrinarne vsebine Novega testamenta nanaša na Kristusov drugi prihod, R. C. Sproul v knjigi Now That’s a Good Question, str. 488–490, pravi: »Že samo zaradi ogromne količine informacij tako v Novi kot v Stari zavezi, ki se osredotočajo na prihodnjo dovršitev Božjega kraljestva, je očitno, da je bila to izredno pomembna tema za zgodnjo krščansko cerkev in za Jezusovo lastno učenje. … Hkrati pa se s tem ne smemo preveč obremenjevati.«

V: Zakaj je v Razodetju 1,3; 14,13; 16,15; 19,9; 20,6; 22,7; 22,14 sedem »blagrov«?

O: Te sedem blagrov, oziroma sedem blagoslovov, ki jih ponuja Bog, je v skladu s temo knjige, v kateri je število sedem osrednje. Na kratko so to tisti, ki poslušajo, tisti, ki umrejo, tisti, ki ostanejo budni in ohranijo svoja oblačila, tisti, ki so povabljeni, tisti, ki sodelujejo v prvem vstajenju, tisti, ki spoštujejo besede, in tisti, ki operejo svoje obleke.

V: Ali je v Raz 1,4 in Raz 4,5 Sveti Duh eden ali sedem?

O: Sveto pismo nam govori le o enem Svetem Duhu. Vendar Razodetje 1,4 kaže, da ima Duh sedem različnih delov. Ti so v Izaiju 11,2 imenovani kot Duh Gospodov, modrost, razum, svet, moč, znanje in strah Gospodov. Zaharija 3,9 govori o kamnu, postavljenem pred veliki duhovnik Jozue, enem kamnu s sedmimi očmi. Tudi Zaharija 4,10 omenja sedem oči Gospodovih.

V: Ali je v Razodetju 1,4.8.11.17 Oče ali Sin tisti, ki je Alfa in Omega, ki je bil, je in bo prišel, prvi in zadnji?

O: Ti dve nazivi, pa tudi mnogi drugi, sta skupna Očetu in Sinu. Za še en primer skupnega naziva glej Janez 8:58. Ambrož Milanski (okoli leta 378 n. št.) je v svojem delu »O Svetem Duhu«, 1. knjiga, 13. poglavje, podrobneje pisal o skupni rabi božjih imen . Za več informacij glej »The Nicene and Post-Nicene Fathers«, 2. serija, str. 110–111.

Verjetno je težko biti Jehovova priča, ko si Oče in Sin delita toliko nazivov. Revija »JW Awake«8/22/1978 , str. 28, pravi, da se Alfa in Omega tukaj nanašata na Jehovega Boga. Vendar pa revija »10/1/1978 « Watchtower, str. 15, pravi, da se nanašata na Jezusa Kristusa.

V: Ali bi se v Razodetju 1:7, ko se Jezus vrne v oblakih, to lahko nanašalo na Guru Maharaj Jija, ki je z letalom priletel iz Indije v Ameriko, kot je učila organizacija Divine Light Mission?

O: Ne, vsaj iz štirih razlogov.

1. Apostolska dela 1:11 pravijo, da se bo Jezus vrnil na enak način, kot je vstopil v nebesa.

2. Apostolska dela 1:11 pravijo, da bo to isti Jezus.

3. Razodetje 1,7 pravi, da »ga bo videlo vsako oko«.

4. Razodetje 1:7 in Apostolska dela 1:11 oba nakazujeta čudežen prihod, ki bi ga ljudje doživeli kot spektakularen dogodek. Nihče ni posvečal veliko pozornosti temu, da je Guru Maharaj Ji priletel iz Indije z letalom.

Glej tudi razpravo o Hebrejcem 12,1.

V: Ali Jezusov prihod v oblakih v Razodetju 1:7 in Apostolskih delih 1:11 kaže, da so verjeli v obstoj nekakšnega kozmičnega »zgora«? (To je vprašal skeptik Bart Ehrman v knjigi Jesus, Interrupted, str. 280–281)

O: Presenečen sem nad Ehrmanovim popolnim skepticizmom v tem primeru. Če bi vesoljska ladja Apollo krožila okoli Zemlje in bi ob oblačnem dnevu preletela oblake, da bi pristala, bi rekel, da je prišla skozi oblake. Če bi letalo vzletelo, bi rekel, da je poletelo navzgor v nebo. In za to mi ni treba verjeti v kozmično »zgoraj«, saj je matematično gledano »zgoraj« ena sama smer, imenovana r, če uporabljamo radialne koordinate.

V: Ali je v Razodetju 1:7 in Apostolskih delih 1:11 »nerazumljivo«, da bi se Jezus dobesedno vrnil v oblakih, kot trdi pastor Moon?

O: Ne. Tukaj je, kar je napisal vodja sekte Rev. Moon: »Zato je najpomembnejša stvar od vseh vidik, iz katerega človek razlaga Sveto pismo … ker je za razum sodobnega človeka popolnoma nerazumljivo, da bi Gospod prišel v oblakih, moramo Sveto pismo podrobno preučiti še enkrat …« Božansko načelo, str. 500.

To ni nič bolj nerazumljivo kot Jezusov odhod v oblakih v Apostolskih delih 1:11. Morda je eden od temeljnih problemov mnogih v Cerkvi združitve pomanjkanje vere v Božje poti in naivnost, da sledijo poti nekoga drugega. Glej tudi naslednje vprašanje.

V: Kako lahko v Razodetju 1,7 »vsako oko« vidi Jezusa, ki se vrača v oblakih?

O: V devetnajstem in na začetku dvajsetega stoletja so skeptiki ta verz uporabljali, da bi dokazali, da je Sveto pismo napačno, saj je bilo nemogoče, da bi vsako oko videlo Jezusa, glede na to, da je svet okrogel. To je bilo pred izumom televizije ali videa.

Seveda bi lahko vsako oko videlo Jezusa tudi brez televizije ali videa v živo, če bi Jezus prišel na zemljo po krožni poti ali če bi prišel po ravni poti in bi za to potreboval več kot 24 ur.

V: Ali bo Jezusov povratek v Razodetju 1:7 neviden, kot učijo Jehovove priče?

O: Razodetje 1:7 ne bi moglo biti bolj jasno: »vsako oko ga bo videlo«. Poleg tega Apostolska dela 1:10–12 pravijo, da se bo Jezus vrnil na način, na katerega je vstopil v nebesa. Videli so, kako je Jezus vidno vstopil v nebesa.

V: Ali je v Razodetju 1:8 »Alfa in Omega« Jezus?

O: Da, v nasprotju s tem, kar trdijo Jehovove priče. Po teologiji Jehovovih prič je le Oče »Vsemogočni« Bog, Jezus pa je »Mogočni Bog«, tukaj pa je omenjen »Vsemogočni«. Vendar pa je z njihovo teologijo problem, saj je iz treh razlogov jasno, da gre za Jezusa.

1. Preboden je bil Jezus, ne Bog Oče.

2. V Razodetju 1:8 prihaja Jezus.

3. Oseba, ki govori, je Alfa in Omega v Razodetju 22:12–13, in ta oseba je Jezus v Razodetju 22:20.

Poleg tega je pomen »Alfa in Omega« podoben pomenu »prvi in zadnji«, kar je Jezusov naziv v Razodetju 1,17–18 in 2,8.

V: Ali je v Razodetju 1,10 »Gospodov dan« sobota ali nedelja?

O: Najverjetneje je bila nedelja, saj bi bil »Gospodov dan« tisti dan, ko je Jezus vstal od mrtvih. Kot je dejal neki pridigar, je bil Janez morda malce potrt, zato ga je Bog odpeljal v cerkev! Nekateri kristjani se s tem ne strinjajo in menijo, da je bil to sobota (sabat).

Pavel je v 1. pismu Korinčanom 16,2 poučil Korinčane o rednem zbiranju darov za Božje ljudstvo, ki naj bi potekalo prvi dan v tednu. Zakaj bi jim to naročal, če prvi dan v tednu še ne bi imeli posebnega zborovanja? Pavel jim nikoli ni rekel, naj se zberejo zaradi darovanja, verjetno zato, ker so se že zbrali prvi dan v tednu.

V: Kako je v Razodetju 1,16; 2,12 mogoče, da iz Jezusovih ust izhaja oster dvorezni meč?

O: Janez opisuje, kar je videl, in posledice tega. Ali je Janez videl žarke svetlobe ali kaj drugega, ni bistveno. Ker je Bog ustvaril vesolje s svojo besedo (Psalm 33,6.9), je Božja beseda najmočnejše orožje, kar obstaja.

Slišal sem za nekoliko nespoštljiv članek, ki se je spraševal o izidu hipotetičnega boja med Jezusom in zlobno različico Supermana. V njem je bilo zapisano, da bi zmagal Jezus, preprosto zato, ker bi Jezus, ne glede na to, kaj bi se mu zgodilo, vedno vstal od mrtvih. Ta članek je spregledal moč besed, ki jih izgovarja Bog, in vsemogočno moč, da kogar koli razstreli na skoraj neskončno število koščkov. Jezus bi lahko preprosto izrekel besede in Superman bi bil prikrajšan za vse svoje moči. Kriptonit, četudi bi bil resničen, ne bi bil potreben, čeprav bi ga Jezus lahko ustvaril tudi sam.

V: Zakaj je v Razodetju 1,17 Janez padel k Jezusovim nogam, kot da bi bil mrtev? Je Janez res umrl?

O: To je učinek Božje svetosti na ljudi, celo na vernike, preden se v nebesih spremenijo. Morda niti sam Janez ni vedel, ali je umrl ali ne. Ali je Janez v Jezusovi prisotnosti res umrl, ali pa je omedlel, kot da bi bil mrtev. Večina ljudi misli, da gre za slednje. V Svetem pismu ljudje pogosto občutijo strah ali trepet ob srečanju. Poglejte Izaija in Daniela; tudi angelove besede Zahariju in Mariji so bile: »Ne bojte se.« Med spremenitvijo, pri kateri je bil prisoten Janez, so bili navdušeni nad prizorom, vendar niso padli na tla, kot da bi bili mrtvi.

V: Zakaj so v Razodetju 1,19–20 svečniki in zakaj ravno svečniki?

O: Svečniki naj bi bili simbol za cerkve. V judovski tradiciji je imela menorah pogosto sedem vej. Svečnik je bil ustvarjen, da bi dajal svetlobo v temnih prostorih. Vendar pa nima lastne svetlobe, ampak je odgovoren za to, da zvesto gori olje, ki teče v njem. Število sedem je tudi metafora za popolnost. V tistem času je bilo še veliko drugih cerkva, a očitno Jezus ni potreboval govoriti osmi ali deveti cerkvi; dovolj je bilo, da je govoril le sedmim cerkvam.

V: Kdo so v Raz 1,20, Raz 2 in Raz 3 sedem angelov sedmih cerkva?

O: Grška beseda angelos lahko pomeni tako glasnika kot angela. Kristus ni spodbujal in grajal angelov v nebesih; Jezus je imel besede spodbude in graje za sedem cerkva, sporočilo pa so prenašali angeli. Ne glede na to, ali je bilo teh sedem angelov ali človeških glasnikov, ki so obiskali Janeza, je bila njihova naloga posredovanje sporočil sedmim cerkvam.

V: Kaj na splošno vemo o sedmih cerkvah iz Raz 2,1–3,22?

O: Te cerkve tvorijo trikotnik v smeri urinega kazalca v Mali Aziji (sodobna Turčija), in Janez je verjetno deloval v tej regiji. Obstajalo je še veliko drugih mest s cerkvami, ki bi jim lahko pisal, a iz neznanega razloga je bilo za vsako od teh sedmih cerkva namenjeno posebno sporočilo. Verjetno je, da so prav te sedem cerkva ponazarjale sedem vrst cerkva, tako takrat kot danes. Če vam bo v pomoč, si lahko zapomnite vrstni red sedmih cerkva s pomočjo naslednje mnemonične pomoči: »Pojej majhne paprike, nato pa pozno postreži hrano.«

V: Kaj v Raz 2,1–7 vemo o mestu Efez?

O: Efez je bil eno večjih mest v Rimskem cesarstvu, čeprav je bil veliko, veliko manjši od Rima in Aleksandrije. Dokler kasneje ni bil zgrajen Konstantinopel, je bil Efez prevladujoče mesto med Korintom in Antiohijo. Da bi si lažje predstavljali njegov pomen: cesta do tega pristaniškega mesta je bila široka 70 čevljev, število prebivalcev pa je znašalo tretjino milijona.

Efez je bil naseljen že pred 12. stoletjem pr. n. št., leta 133 pr. n. št. pa je mirno prešel pod rimsko vladavino. Gledališče, v katerega je vstopil Pavel, je lahko sprejelo od 25.000 do 50.000 ljudi. Milet je bil vodilno trgovsko pristanišče, a ko se je njegovo pristanišče zamulilo (še pred Pavlovim časom), ga je nadomestil Efez. Ko se je kasneje zamulilo tudi pristanišče v Efezu, je Smirna prevzela vlogo vodilnega pristanišča. Najpomembnejši vpliv v Efezu je imel , eden od sedmih čudes antičnega sveta, , tempelj Artemide, boginje lova. V mestu je bilo veliko judovskih trgovcev.

Poleg tega je Timotej bival v Efezu, kot je zapisano v 1 Timoteju 1:3.

V: V Razodetju 2,7,11,17,26; 3,5,12,21, kakšna je razlika med tem, da si kristjan, in tem, da si kristjan, ki premaga, ter kako postanemo slednji?

O: Bog nas je kot kristjane poklical ne le v nebesa, ampak tudi k zmagovitem krščanskem življenju. Človek je lahko uspešen v šoli, pri zaslužku ali pri doseganju politične moči, Bog pa nas kliče, da smo uspešni kot kristjani. A uspeh kristjana se ne meri po nobeni od teh stvari, temveč v bistvu po tem, ali izkazuješ svojo ljubezen do Boga s tem, da poslušno delaš tisto, kar Bog želi, da storiš, in ne delaš tistega, česar Bog ne želi, da storiš. Uspeh se začne v našem srcu in umu, vendar se plod kaže v dejanjih in besedah. Ne bodi neuspešen kristjan. Trudi se, da boš zmagoviti; to lahko storiš, ker Bog deluje v tebi. Tukaj je nekaj stvari, ki so jih zgodnji kristjani učili o uspešnem krščanskem življenju.

Minucius Felix (210 n. št.) »Kako lep je prizor v Božjih očeh, ko se kristjan bori z bolečino; ko se sooča z grožnjami, kaznimi in mučenji; ko se posmehuje hrupu smrti in pod noge potepta grozo rablja; ko svojo svobodo dvigne proti kraljem in knezom ter se podredi le Bogu, ki mu pripada; ko, zmagoslavno in zmagovito, potepta prav tistega človeka, ki je izrekel obsodbo nad njim! Kajti zmagal je tisti, ki je dosegel tisto, za kar se bori.« Octavius Minucija Feliksa, poglavje 37, str. 196

Klement Aleksandrijski (193–217/220 n. št.) »Naj pa gre in se podredi Besedi kot svojemu trenerju ter Kristusu, predsedniku tekmovanja; za predpisano hrano in pijačo naj ima Gospodovo Novo zavezo; za vaje naj ima zapovedi; za eleganco in okras pa lepe lastnosti: ljubezen, vero, upanje, poznavanje resnice, nežnost, krotkost, usmiljenje, resnost: tako da se bo, ko bo z zadnjo trobento zazvonil signal za tekmo in odhod od tod, kot iz stadiona življenja, z dobro vestjo zmagoslavno predstavil pred Sodnikom, ki podeljuje nagrade, priznano vreden Očetovine v višavah, v katero se vrača s kronami in vzkliki angelov.« Kdo je bogataš, ki bo rešen, poglavje 3, str. 592

Tertulijan (okoli leta 208 n. št.) »V Razodetju najdeš njegov odlok, ki določa nagrade, s katerimi On spodbuja k zmagi – predvsem tiste, ki se odlikujejo z zmago v preganjanju, ki se v svojem zmagovitem boju dejansko ne borijo proti mesu in krvi, ampak proti duhovom zla.« O begu pred preganjanjem, poglavje 1, str. 116

Origen (225–253/254 n. št.) »Ali bi se lahko brez božje pomoči zgodilo, da bi bil Jezus, ki je v teh letih želel širiti svoje besede in učenje, tako uspešen, da bi povsod po svetu kar nekaj ljudi, tako Grkov kot barbarov, izobraženih kot tudi neizobraženih, sprejelo njegovo doktrino, tako da so se borili, celo do smrti, v njeno obrambo, namesto da bi jo zanikali, česar naj bi po poročanju nikoli nihče storil za kateri koli drug sistem?« Origen, Proti Celsusu, knjiga 1, poglavje 26, str. 407.

Origen (225–253/254 n. št.) »Ampak nimajo moči nad tistimi, ki so si ‚oblekli celotno Božjo opremo‘, ki so prejeli moč, da ‚se uprejo hudičevim zvijačam‘, in ki se nenehno spopadajo z njimi, saj vedo, da ‚se ne borimo proti mesu in krvi, ampak proti kneževstvom, proti oblastem, proti vladarjem teme tega sveta, proti duhovni hudobiji na visokih mestih‘.« Origen, Proti Celsusu, knjiga 8, poglavje 34, str. 652.

Kiprian iz Kartagine (okoli 246–258 n. št.): »So enako hvalevredni pri ohranjanju Kristusovega miru, kot so bili zmagoviti v boju s hudičem.« Razprava 1, poglavje 22, str. 428

Adamantius (okoli leta 300 n. št.) pravi, da zmagujemo v Kristusu. »Dialog o pravi veri«, poglavje 20, str. 105

Laktancij (okoli 303–320/325 n. št.): »Pogumno se spoprimimo z nasprotnikom, ki ga poznamo, da bomo, ko bomo zmagali in slavili nad našim poraženim nasprotnikom, od Gospoda prejeli tisto nagrado za hrabrost, ki jo je sam obljubil.« Božanske ustanove, 7. knjiga, na samem koncu, str. 223

Laktancij (315–315/330 n. št.) »Zato je Bog ravnal z največjo daljnovidnostjo, ko je vsebino kreposti umestil v zlo, ki ga je ustvaril za ta namen, da bi nam pripravil tekmovanje, v katerem bi zmagovalce okronal z nagrado nesmrtnosti.« »Povzetek Božjih ustanov«, poglavje 29, str. 233

V: Kako je bila v Razodetju 2,2–7 efeska cerkev na razpotju in kako so danes nekatere cerkve na razpotju?

O: V cerkvi je bilo veliko dobrega. Vendar pa je veliko ljudi zapustilo svojo prvo ljubezen, in če bi se to nadaljevalo, bi slabo ogrozilo, da bo pogoltnilo dobro, zaradi česar bi cerkev postala neuporabna. V tem trenutku bi se situacija še lahko obrnila, vendar so se morali voditelji in verniki v cerkvi odločiti, katero pot bodo ubrali.

Cerkve se lahko znajdejo na razpotju glede nauka, glede tega, ali naj postanejo del večje organizacije ali ne, ali glede tega, katere programe naj podpirajo. Prav tako se lahko znajdejo na razpotju pri izbiri pastorja ali gradnji cerkvene stavbe.

Prvi korak za uspešno reševanje situacije na razpotju je zavedanje, da ste v tej situaciji.

Drugi korak je molitev, da se tukaj izpolni Božja volja.

Tretji korak je zavedanje posledic vsake poti in cene (ali truda), ki jo prinaša prava pot.

Naslednji korak je, da v molitvi oblikujete načrt, kako stopiti na pravo pot.

V: Kaj v Razodetju 2,4 pomeni, da verniki zapustijo svojo prvo ljubezen?

O: Tudi pristna ljubezen lahko ugasne, če je ne ohranjamo in negujemo. Kristjani imajo dolžnost, da vztrajajo in ostanejo predani Kristusu. Na žalost lahko dopustijo, da njihova ljubezen ohladne, in se le redko želijo približati Kristusu. Majhen svečnik lahko ohranja isti plamen prižgan več let, dokler se v njegovo podnožje redno doliva olje. Podobno tudi naša ljubezen, naj bo do Boga ali do drugih, potrebuje olje, da lahko traja.

V: Ali so bila sporočila v Razodetju 2–3 a) opis trenutnega stanja, b) preroštva, ki so se izpolnila kmalu zatem, ali c) preroštva o zgodovini Cerkve skozi stoletja?

O: Vsi se strinjajo, da to opisuje sedem lokalnih cerkva v času nastanka Razodetja in kmalu zatem. Poleg tega obstajata dve glavni stališči.

Teorija cerkvenih obdobij: To stališče pravi, da to ponazarja sedem obdobij Cerkve. Očitna pomanjkljivost te teorije je, da se njeni zagovorniki ne strinjajo glede posameznih obdobij, razen da je Efez predstavljal zgodnjo Cerkev, sedanja doba pa spada v laodicejsko obdobje. Nekoč sem poučeval v nedeljski šoli, kjer sem cerkveno zgodovino razdelil na sedem obdobij na karticah. Nisem navedel nobenih datumov. Vsaka skupina treh ali štirih oseb je morala poskusiti ujemati opise na karticah s cerkvami iz Razodetja. Skupine se niso vse strinjale glede ujemanja, nobeno ujemanje pa ni sledilo zgodovinskemu zaporedju.

J. Dwight Pentecost je bil eden od učiteljev te teorije v svojem predmetu o Pavlovih pismih in Razodetju. Glede na zapiske iz predavanj

je bil v letih 33–100 n. št. Efez

100–316 n. št. je bila Smirna, preganjana cerkev

316–615 n. št. je Pergam, državna cerkev

615–1517 n. št. Tiatira – rimski katolicizem (kaj pa grški pravoslavni kristjani???)

1517–1750 n. št. – Sardis – reformirana cerkev

1750–1850 n. št. Filadelfija – verna cerkev

1850– Laodiceja, liberalizem

Teorija tipov cerkva: Danes je na primer težko verjeti, da imajo cerkev na Kitajskem, cerkev v Indoneziji in cerkev v Severni Ameriki popolnoma enake težave, prednosti in pomanjkljivosti. Sedem cerkva v Razodetju ponazarja sedem tipov cerkva, od katerih je bil vsak bolj ali manj prisoten skozi vso cerkveno zgodovino.

V: Kako bi na kratko povzeli cerkve in cerkveno zgodovino iz Razodetja 2–3?

O: Najprej poskusimo povzeti sedem cerkva, nato obdobja cerkvene zgodovine in pogledamo, kako se ujemajo.

1. Efez – cerkev brez ljubezni

Ne more prenašati zla

Preizkusila in zavrnila lažne apostole

Opustila svojo prvo ljubezen

Dobro je, da sovražijo nikolajitsko učenje

2. Smirna – preganjana cerkev

Revščina

S strani sinagoge satana

Na pragu trpljenja, zapor

10 dni stiske

3. Pergam – cerkev, ki se prilagaja

Kjer ima Satan svoj prestol

Balaamovi idoli in spolna nemoralnost

Nikolajci

4. Tiatira – cerkev, ki vse dopušča

Deluje bolje kot na začetku

Potrpežljivost do Jezabele, spolna nemoralnost

Jedanje žrtvovanih darov malikom

Stiska zaradi njihovih grehov

5. Sardis – mrtva cerkev

Trdi, da je živa, a je mrtva

Dela niso dokončana

Nekateri niso omadeževali svojih oblačil

6. Filadelfija – »zvestna« cerkev

Odprta vrata, malo moči

Sinagoga Satana pade pred tvojimi nogami

Vztrajaj. Ohranjen pred uro preizkušnje

7. Laodiceja – mlačna cerkev

Niti vroča niti hladna

Meniš, da si bogat, kupi si pravo bogastvo.

Jezus trka

Tukaj je sedem obdobij cerkvene zgodovine

1. 33–325 n. št. Prednicejska cerkev

10 velikih preganjanj. 40–70 tisoč mučencev

Več kot 30 herezij. Preizkušajte lažne preroke

Držimo se prave vere. Zavračamo zlo

Evangelizacija

2. 325–451 n. št. Cerkev od Niceje do Kalcedona

Lažne knjige

Spori

Veliko nauka

Oplenitev Rima

3. 451–634 n. št., predislamska cerkev

Justiniánova velika kuga na vzhodu

Na pragu trpljenja

Ponarejena dela

Veliko ikon in relikvij

4. 634–1215 n. št.: od muslimanov do 4. lateranskega koncila

Muslimanske osvojitve in preganjanje

Ikone in relikvije

800 n. št. Vikingi

5. 1215–1415 n. št. Od 4. lateranskega koncila do reformacije

Moč Mongolov

Križarske vojne

Črna smrt

Boj

nemoralnost

Papeški prestol

6. 1415–1840 Od reformacije do drugega velikega prebujenja

1453 n. št. Turki zavzamejo Konstantinopel

Kolonizacija

Suženjstvo

Nemoralnost

Misijonarji

7. 1840–danes: od drugega velikega prebujenja do danes

Od 30. let 19. stoletja naprej: lažne religije (JW, LDS itd.)

Številni znanstveni dosežki

Darwin. Liberalna teologija. Nacizem, komunizem

Veliko preganjanja. Več mučencev kot kdaj koli prej.

Ameriška državljanska vojna, upor Taiping na Kitajskem

Vojna Trojnega zavezništva v Južni Ameriki

Dve svetovni vojni. Hladna vojna

Epidemije (španska gripa itd.)

Veliko misijonarjev

Nekatere stvari se ujemajo, mnoge pa ne. Torej to niso obdobja cerkvene zgodovine.

V: Kaj bi v Razodetju 2,5 pomenilo, da bi jim odvzeli svečnik?

O: To lahko pomeni eno od dveh stvari ali pa obe. Lahko pomeni, da cerkev ne bi več nosila Kristusove luči; še vedno bi izgledala kot cerkev, a bi bila v resnici mrtva.

Drugič, to se lahko razvije v to, da sploh ne bo več obstajala.

V: Kdo so bili nikolajci v Raz 2,6?

O: Učili so, da je za kristjana popolnoma v redu, če živi nemoralno življenje. Po Euzebijevi Cerkveni zgodovini (knjiga 3, poglavje 29, str. 161) so nikolaiti, omenjeni v Razodetju, izvirali od Nikolaja. Tudi Irenej v delu Proti herezijam, knjiga 1, poglavje 26.3, str. 352, in knjiga 3, poglavje 11.1, str. 426 (182–188 n. št.), jih opisuje kot libertince ali kot tiste, ki poskušajo biti hkrati duhovni in nemoralni. Ena od značilnosti libertincev je, da pogosto zavračajo vse moralne absolutne vrednote in menijo, da skoraj nič ni črno-belo. Tudi Klement Aleksandrijski (193–217/220 n. št.), Tertulijan (198–220 n. št.), Hipolit (225–234/5 n. št.) in Viktorin iz Petaua (mučenik leta 307 n. št.) obravnavajo nikolajce.

V: Ali je drevo iz Raz 2,7 in Raz 22,2 isto drevo, ki je bilo v rajskem vrtu?

O: Bog lahko ustvari stvari, ki trajajo večno, zato bi lahko bilo to prav gotovo isto drevo. Vendar pa nič ne izključuje, da gre za drugo drevo ali za drevo, ki je zraslo iz drevesa iz 1. Mojzesove knjige 2:9.

V: Kaj vemo o mestu Smirni iz Raz 2,8–11?

O: Smirna je ležala 40 milj severno od Efeza. Kot rojstni kraj Homera je bilo to zelo starodavno pristanišče, poimenovano po mirri, dišavni smoli. Prvi prebivalci so bili verjetno negrški Lelegijci, zavezniki Trojancev v 10. stoletju pr. n. št. (Iliada X, 429; XX, 96). Po navedbah Herodota so jonski Grki mesto prevzeli od eolskih Grkov, ki so bili pred letom 688 pr. n. št. vsi zunaj mesta in praznovali praznik v čast Dionizu, bogu vina. Mogočni kralj Lidije iz dinastije Mermnadov, Giges (okoli 687–652 pr. n. št.), se je uprl Smyrni, ki so jo leta 627 pr. n. št. uničili Lidijci pod vodstvom Aliatesa III. (609–560 pr. n. št.). Smyrna je bila le majhna skupina vasi, dokler je ni okoli leta 288 pr. n. št. »obudil« makedonski general Lizimah. Smyrna se je zavezala Rimu proti Seleucidom in leta 195 pr. n. št. zgradila tempelj v čast boginji Romi. Partijci so Smyrno zasedli v letih 41–39 pr. n. št. Čaščenje rimskega cesarja je bilo tam zelo močno, saj so leta 26 n. št. cesarja Tiberija prosili za dovoljenje, da bi zgradili tempelj v čast rimskega cesarja kot boga. Za gradnjo prvega templja v čast cesarju se je potegovalo še enajst drugih mest, a zmagala je Smyrna. Državljani so morali vsako leto kaditi cesarju, za kar so prejeli potrdilo. Smirna je imela tudi veliko judovsko prebivalstvo. Na najvišji točki, 525-foot-visokem gori Pagos/Pagus/Pagros, je bil obroč zgradb, ki so od daleč izgledale kot krona. Imenovale so se »krona Smirne«. Okoli gore se je na vzhodu in zahodu vila cesta, imenovana »Zlata ulica«. Verjetno je na obeh koncih ceste stal tempelj. Wycliffe Bible Dictionary, str. 1601–1602, in Wycliffe Dictionary of Biblical Archaeology, str. 542–543, dodajata, da je število prebivalcev v tistem času znašalo približno 200.000. Encyclopaedia Britannica (1949) navaja, da je imelo sodobno mesto Izmir, ki stoji na istem mestu, leta 1940 184.000 prebivalcev.

Geografsko leži Smyrna na mestu, kjer se reka Hermus izliva v zaliv. Ima dobro zaščiteno pristanišče, in »The New International Dictionary of the Bible« (str. 950) navaja, da je bila končna točka trgovske poti skozi dolino reke Hermus.

V: Zakaj je v Razodetju 2,9 zapisano, da so bili kristjani v revščini, če je bila Smirna v resnici bogato mesto?

O: Morda so bili tisti, ki so se odrekli kaditju cesarju, žrtve gospodarskega preganjanja. Poleg tega zapor običajno ni bil oblika kazni, ampak bolj pripor pred sojenjem in usmrtitvijo za krivce.

V: Kako so v Razodetju 2,9 Judje lahko ustanovili sinagogo satana?

O: Sveto pismo ne pravi, da so jo izrecno imenovali sinagoga satana, temveč le, da je služila kot sinagoga satana. Če se sinagoga ali katero koli versko zborovanje aktivno upira evangeliju, jo uporablja hudič.

V krščanskih časih je Ignacij (98–116 n. št.), učenec Janeza, napisal pismo Smirnčanom. Polikarp je bil škof v Smirni, ki je bil umorjen leta 155 n. št. Tožniki so bili Judje iz Smirne.

V: Kaj v poglavju »Rev 2:12 –17« vemo o mestu Pergamon?

O: Pergamon je bilo bogato mesto v notranjosti, približno 65 milj severno od Smyrne. Leta 133 pr. n. št. je mirno prešlo pod rimsko vladavino. Eden od dveh najpomembnejših vplivov v Pergamonu je bilo močno čaščenje cesarja. Drugi pomemben vpliv sta bila magija in astrologija, ki sta prišli iz Babilona. V Pergamu so stali templji, posvečeni Ateni, Asklepiju, Dionizu in Soterju Zeusu [Zeusu Odrešeniku]. Tempelj, posvečen Avgustu, je bil zgrajen leta 29 pr. n. št. Imeli so knjižnico s 200.000 knjigami, zgrajeno z namenom, da bi tekmovala z aleksandrijsko. Egiptovski faraon je prekinil izvoz papirusa, da bi to preprečil. V Pergamu pa so iz živalskih kož izdelali posebno vrsto pergamenta ali veluma; imenovali so ga pergamena.

V: Kako je v Razodetju 2,13 Satan imel »prestol« v Pergamu?

O: To ne pomeni, da tam živi Satan, ampak da je bilo to središče satanskega delovanja, osredotočenega na čaščenje rimskega cesarja (na tem prestolu). V Pergamu je stal tempelj, posvečen božanskemu Avgustu in boginji Rimi. Imel je tudi tempelj, posvečen kačjemu bogu Asklepiju, po katerem je dobila svoj simbol sodobna medicina. Imel je tudi tempelj, posvečen »Odrešeniku Zeusu«.

V: Ali lahko vRev 2:14 -16,2:21 -23 pravi verniki sledijo Balaamovemu nauku in zagrešijo spolno nemoralnost?

O: Na žalost, da. David je to storil v Stari zavezi, in Bog ga je kaznoval za njegove grehe. Pravzaprav Balaam nikoli ni lagal ali rekel ničesar neresničnega. Vendar je prizadel Božje ljudstvo in so ga kasneje Izraelci usmrtili, ker je Božjim sovražnikom posredoval resnične informacije, ki so jih ti lahko uporabili proti Božjemu ljudstvu. Zgodba o Balaamu in Izraelcih je opisana v 4. Mojzesovi knjigi 22–24, 31:8–16, ponovljena pa je v 5. Mojzesovi knjigi 23:4–5; Jozue 13:22; 24:9–10; Nehemija 13:2; Mihej 6:5; 2. Petrovem pismu 2:15 in Judovem pismu 11.

V: Kakšen je pomen belega kamna v Razodetju 2,17?

O: V tistih časih, ko je potekal javni dogodek, kot je bilo tekmovanje ali gledališka predstava, je beli kamen služil kot vstopnica za udeležbo. Majhni beli kamni so se uporabljali tudi pri glasovanju. Poleg tega si namesto vstopnice za obisk praznika malikov in uživanja malikovske hrane imel beli kamen, s katerim si lahko šel jesti skrito manno. Manna ali malikovska hrana; kaj bi raje izbral?

V: Kaj v knjigi »Rev 2:18 « (str. 29) vemo o mestu Tiatira?

O: Geografsko je bila Tiatira strateško pomembno mesto v Mali Aziji ob glavni cesti, ki je povezovala dolini rek Hermus in Kaikos. Ležala je 45 milj vzhodno od provincialne prestolnice Pergamona, skozi Tiatir pa je bilo treba potovati, če si hotel priti iz Pergamona v Laodicejo in vse vzhodne province. Ležala je 52 milj severozahodno od Smyrne. Tiatira je bila ustanovljena leta 300 pr. n. št. s strani Seleuka I. iz Sirije ob meji z Bitinijo kot obmejna trdnjava. Danes na tem mestu stoji turško mesto Akhisar.

Tiatira je leta 133 pr. n. št. mirno prešla pod rimsko vladavino. V Apostolskih delih 16,14–15, 40 je trgovka z vijoličnim blagom po imenu Lidija, ki jo je Pavel spoznal v Filipih, izvirala iz Tiatire. V tem mejnem utrdbi so izdelovali barvila, oblačila, medenino in keramiko. Bilo je še posebej pomembno središče trgovine z volno. Obstajajo dokazi, da je bilo v njem več trgovskih cehov kot v katerem koli drugem azijskem mestu.

Cerkev v Tiatirah je imela mnoge enake prednosti kot njena soseda v Pergamu, vendar večje slabosti. Da bi lahko delal v lokalni industriji, je bilo treba pripadati trgovski ceh. Ti trgovski cehi so bili kombinacija sindikata, državljanske organizacije, družabnega kluba in verskega središča (uh oh!). Pomembnost članstva v trgovskih cehih je morda predstavljala skušnjavo za tamkajšnje kristjane, da bi šli na kompromis. Nedvomno so se krščanski trgovci morali spoprijeti z odločitvijo, ali naj se pridružijo cehom ali pa izgubijo svojo kariero. Ker so verniki vedeli, da so ido i v resnici nič, ali se krščani ne bi mogli preprosto pretvarjati, da častijo idole, da bi pomagali svojemu poslu in tako Bogu darovali več denarja? Potrebovali so odgovor na to vprašanje, prav tako kot mi danes potrebujemo odgovor glede kompromisov; Bog je odgovor podal v pismu cerkvi v Tiatirah.

Čeprav je Tiatira obstajala v rimskih časih, verjamem, da danes mnogi kristjani živijo v Tiatiri. Kristjani iz Tiatire se niso mogli izogniti svetu; vsi popotniki po kopnem med Vzhodom in Zahodom so potovali skozi njihovo mesto. Soočali so se z vabo sveta ter njegovimi bogastvi in užitki, z obljubami sveta in njegovim znanjem ter z zahtevami sveta in njegovim preganjanjem. Kristjani v Tiatirah, ki so v cerkvi videli sveto zatočišče, so bili morda razočarani; svet je bil tudi v njihovi cerkvi. Kaj naj storijo oni in kaj naj storimo danes, ko je svet v cerkvi? Potrebujemo odgovore na to, in Bog je vsaj del teh odgovorov podal v pismu cerkvi v Tiatirah.

Satan vdira v cerkev na dva načina: z ustvarjanjem odprtin in s širitvijo obstoječih odprtin. Če kristjani nimajo Kristusove radosti, se odprejo za nadomestne užitke. Če ne rastejo v Božji modrosti, se odprejo za katero koli tako imenovano modrost. Če nimajo moči od Boga, podležejo preganjanjem, s katerimi se srečuje vsakdo. Tudi to, da ne zapremo obstoječih vstopnih točk, je resno. Ko se volkovi in drugi nekristjani pretvarjajo za kristjane ali pa grešni verniki sami zavajajo druge, se dobri kristjani in kristjanke umaknejo in ne storijo ničesar. Če v cerkvi vidimo greh, ga pogosto raje prezremo. Ali pa ne bi morali pastorji in drugi kristjani ravno v takih primerih ukrepati? Želimo izžarevati pozitivnost v mislih in ljubezni, prav tako kot Kristus.

Morda tudi mi, tako kot ljudje v Tiatirah, potrebujemo svež pogled na Kristusa. Jezus je neizprosen kot plamen, v svoji volji in ljubezni trden kot polirana medenina. Bog nas preveč ljubi, da bi se v naših življenjih zadovoljil z manj kot najboljšim. Ali ljubimo druge in cerkev tako malo, da nam je vseeno? Če bi verniki le jasneje videli Kristusa, bi se svetovne užitke, znanje in moč pokazale kot ponaredki, ki dejansko so. Ozrimo se k Jezusu.

V: Ali se je v Razodetju 2,20 nemoralna ženska res imenovala Jezabel?

O: Morda je bilo to njeno pravo ime ali vzdevek, a verjetneje gre za primerjavo zla te ženske z Jezabelo, o kateri lahko preberete v 1. knjigi kraljev 21.

V: Kateri so v Razodetju 2,20 nekateri načini, na katere bi kristjani lahko dopustili moralne kompromise v cerkvi, čeprav tega ne bi smeli?

O: Obstaja več načinov, na katere lahko cerkev, vključno z njenimi voditelji in člani, greši s tem, da dopušča kompromise. Tukaj je nekaj dejanskih primerov.

a) V doktrinarni smislu bi lahko imeli nadarjenega in zgovornega pastorja ter pridigarja Božje besede, ki pa ne verjame v pekel.

b) Na moralnem področju bi lahko imeli evangelista, ki dosega dobre rezultate, sam pa je vpleten v spolni greh.

c) Lahko bi imeli voditeljico mladinske skupine, ki živi v neporočenem spolnem razmerju s svojim fantom.

d) Lahko bi sodelovali z drugimi organizacijami, ki se imenujejo cerkve, a zanikajo temeljna načela krščanske vere.

V: Kateri so v Razodetju 2,20 nekateri načini, na katere se lahko in bi se morali kristjani v cerkvi kompromisno dogovarjati?

O: V redu je, da se sklepa kompromisi glede drugotnih ali nepomembnih vprašanj. Tukaj je nekaj primerov cerkva ali kristjanov, ki kljub tem razlikam sodelujejo.

a) Starost Zemlje ter Svetopismo in znanost (pri čemer priznavajo, da je Prva Mojzesova knjiga v celoti resnična in Božja beseda)

b) Krst vernikov proti krstu dojenčkov (južni baptisti in Presbiterijanska cerkev Amerike)

c) Cerkve naj združijo svoja sredstva za skupni misijski odbor in publikacije za nedeljsko šolo (južni baptisti proti biblijskim cerkvam)

d) Dan skupnega bogoslužja v soboto proti nedelji (Baptisti sedmega dne proti drugim)

e) starešine in diakoni v cerkvi proti diakonom, enemu pastorju in brez drugih starešin

f) Obstaja svobodna volja ljudi ali ne? (John Wesley in kalvinistični metodisti)

g) Grozdni sok proti vinu pri Gospodovi večerji

h) Pokrivala za ženske v cerkvi

i) Zakoni o priseljevanju

j) Pitje alkohola (vendar brez opitosti)

k) Ali naj otroci vedno sodelujejo v glavnem bogoslužju (misijonski baptisti proti južnim baptistom)

l) Ali je izguba odrešitve mogoča ali ne (Biblski metodisti, karizmatični, Luteranska cerkev Missouri Synod proti večini baptistov in Presbiterijanski cerkvi Amerike)

m) Mehanični glasbeni instrumenti v cerkvi (Cerkva Kristusa proti drugim)

n) Podpora Izraelu in večini političnih vprašanj na splošno

o) Samo majhne do velike cerkve; brez mega-cerkva

p) Pred tribulacijo, pred jezo, med tribulacijo, po tribulaciji

q) Prejemanje Gospodove večerje enkrat na mesec proti vsak teden (večina evangelikalcev proti nazarejcem, anglikancem)

r) Teologija zamenjave: Izrael ni več Božje izbrano ljudstvo proti Izrael ima še vedno mesto tudi v preroštvu (teologija zaveze proti dispensacionalizmu)

s) Govorjenje v jezikih (karizmatični proti nekarizmatičnim)

t) Vrsta krščanske glasbe, ki se izvaja, in cerkveni zbori. Lahko se pojejo le besede iz Svetega pisma.

u) Rimskokatoliški ali pravoslavni apokrifi so Sveto pismo (večina zgodnjih kristjanov in anglikancev proti karizmatikom in večini protestantov)

v) Ali je Pavel napisal Pismo Hebrejcem ali ne? (Večina zgodnjih kristjanov je menila, da ga je.)

w) Ali sta vino in kruh tudi Kristusova prisotnost ali ne (Luteranska cerkev Misurijske sinode proti baptistom)

x) Umivanje nog in sveti poljub danes

y) Različne učne ure za različne razrede v primerjavi z enim samim učnim načrtom za vse odrasle (in starejše otroke)

z) Traducianizem proti kreacionizmu duš

aa) Amilenializem in premilenializem (Presbiterijanska cerkev Amerike v primerjavi z večino drugih)

ab) Najboljši prevod Svetega pisma v angleščini, ki ga je treba uporabljati, je __________.

ac) Delni preterizem proti futurističnemu pogledu na Razodetje

ad) Ali naj se dovoli ples ali ne.

ae) Ne strinjamo se popolnoma glede seznama, kje lahko sklepamo kompromise in kje ne. (tukaj gre za šalo)

V: Ali se v Razodetju 2,27 ta citat iz Psalma 2,9 nanaša na Kristusa ali na kristjane?

O: V prvi vrsti se nanaša na Kristusa, v drugi vrsti pa Kristus dopušča, da se nanaša tudi na kristjane. Kristus kraljuje v nebesih, vendar Efežanom 2:6 in Razodetje 3:21 pravita, da bomo sedeli skupaj s Kristusom na njegovem prestolu.

V: Kaj vemo o mestu Sardis iz Razodetja 3,1–6?

O: Fizično je Sardis ležal v dolini reke Hermus, 2,5 milj južno od reke Hermus in ob vznožju 1.000-foot visokega gore Tmolus. Nahajal se je približno 30 milj južno od Tiatire in 50 milj vzhodno od Smyrne.

Že dolgo pred Rimskim imperijem so bili Sardis prestolnica mogočnega lidijskega imperija. Encyclopaedia Britannica navaja, da so Sardis v 7. stoletju osvojili Kimerijci, v 6. stoletju pa Perzijci in Atenci. Lidijci iz Sardisa so leta 560 pr. n. št. osvojili Efez. Sardis je bil odličen kraj za prestolnico zaradi visokih pečin gore Tmolus, zaradi katerih je bilo mesto izredno težko osvojiti.

Skoraj vsi v Janezovem času so poznali zgodbo o tem, kako so Perzijci osvojili Sardis. Nekateri viri navajajo leto 549 pr. n. št., drugi 546 pr. n. št., spet drugi pa 539 pr. n. št. Lidijski vojak je po nesreči izgubil čelado in se, medtem ko so ga Perzijci opazovali, previdno spustil po ozki poti skozi pečino, da bi jo pobral. Ponoči so Perzijci to pot uporabili za zavzetje mesta. To je bila res pomembna čelada! Sardis je na enak način leta 214 pr. n. št., spet ponoči, zavzel Antioh Veliki. Kakor pravi Razodetje 3,2–3, moramo biti budni.

Sardis je leta 17 n. št. uničil potres, vendar so ga ponovno zgradili. Wycliffe Bible Dictionary na str. 1525 navaja, da je tam stal velik, a nedokončan tempelj Artemide. Meril je 160 krat 300 čevljev, z 78 stebri, visokimi 58 čevljev.

Omemba v Obadiju 20 se morda nanaša na Sardis, kar bi pomenilo, da so judovski naseljenci v Sardisu živeli že takrat. Od tretjega stoletja naprej je tam stala največja judovska sinagoga, ki je bila kdaj odkrita. »Anchor Bible Dictionary«, zvezek 5, str. 982–984, navaja, da je bila to okrašena stavba, velika 85 krat 20 metrov, ki je lahko sprejela do 1.000 ljudi. Dodaja, da to ovrže teorijo, da so bili Judje v rimskih mestih »zaprti v geto«. Druge sinagoge so bile precej manjše, vendar so obstajale sinagoge v Akmoniji, Apameji, Afrodiziji, Hierapolisu, Laodiceji, Miletu in Prieni.

V krščanskih časih je bil Melito (deloval okoli leta 161 n. št.) znan škof v Sardisu. Perzijski kralj Hozer II. je leta 616 n. št. opustošil Sardis. Krščanstvo je v Sardisu preživelo, škofje pa so tam živeli vse do Gregorja (okoli 1315–1343 n. št.).

V: Ali se v Raz 3,3 izraz »prihod kot tat« nanaša na Kristusov drugi prihod?

O: Eno mnenje je, da ne, saj Kristusov prihod ni pogojen s tem, da se cerkev noče pokesati.

Drugo, drugačno mnenje pa je, da če se ne bodo pokesali, bodo, ko bo Kristus nepričakovano ponovno prišel, tako nepripravljeni kot lastnik hiše, ko v njegovo hišo vlomi tat.

V: Ali je v Raz 3,5 mogoče, da bi bil kristjan izbrisan iz knjige življenja?

O: Ta verz govori o dveh od treh spodaj navedenih stvari, vendar se pravi kristjani ne strinjajo, kateri sta ti dve stvari.

1. Vsi se strinjajo, da verniki v nebesih nikoli ne bodo padli ali izgubili svojega odrešenja.

2a. Kristjani, ki verjamejo, da odrešitve ni mogoče izgubiti, lahko to razlagajo kot splošno obljubo, ki je brezpogojno na voljo vsem resničnim vernikom tako v nebesih kot na zemlji.

2b. Kristjani, ki verjamejo, da je mogoče izgubiti odrešitev, lahko to razlagajo kot posebno obljubo, saj je določenim vernikom na zemlji, imenovanim »zmagovalci«, dana obljuba, da nikoli ne bodo izgubili svoje odrešitve. Za več informacij glejte razpravo o Pismu Efežanom1:14 in Pismu Hebrejcem 6:4–10.

V: Kaj vemo o mestu Filadelfija iz Razodetja 3,7–13?

O: Kralj Eumenes II. iz Pergama ga je ustanovil v 2. stoletju pr. n. št. in ga poimenoval Filadelfija (mesto bratske ljubezni) v čast svojemu zvestemu bratu Attalu. Mesto je bilo skupaj s Sardisom uničeno v potresu leta 17 n. št., nato pa je bilo obnovljeno z denarjem Rimskega imperija. Mesto je bilo začasno preimenovano v Neokaisareia v čast Cezarju.

V: Kako Jezus v Raz 3,8 ljudem odpre vrata?

O: Na vsaj tri načine.

Odrešitev: Jezus nam odpira vrata v nebesa. On je hkrati vrata (Jn 10,9) in vratar (Jn 10,3). (Kot stranska opomba: če bi nebesa imela dobesednega vratarja, bi to bil Jezus, ne Peter.) Vrata na poročno gostijo so bila v Mateju 25,10 zaprta.

Služba: Odprta vrata so bila metafora za službo, kot kažejo Apostolska dela 14:27 in 1. Korinčanom 16:9.

Odlomek: Ko je bil Janez v videnju prenesen v nebesa, je to potekalo skozi odprta vrata v Razodetju 4:1.

Upanje in obnovitev: Celo zlo mesto, kot je Dolina Ahor, je lahko vrata upanja v Hozeji 2,15.

V: V Razodetju 3,12, ker so kristjani živi ljudje, kako lahko kristjani postanejo stebri v Božjem templju?

O: Vsemogočni Bog lahko ustvari tempelj, sestavljen iz živih ljudi, če to želi. Bog bo to storil, kot navajata 1. Petrov pismo 2:5–6 in 1. Korinčanom 3:16–17. Vendar je to simbol našega večnega bivanja z Bogom, ne pa, da se bomo spremenili v marmor.

Lahko bi domnevali, da iz tega izhaja izraz »steber Cerkve«.

V: V Razodetju 3:12; 7:15; 11:1,2,19 (2x); 14:15,17; 15:5,6,8 (2x); 16:1,17; 21:22 (brez templja, 2x) je tempelj omenjen 16-krat. Kakšen je njegov pomen?

O: Ni omenjen tako pogosto kot prestol, vendar je pomembno ozadje kot središče nebes in je v Razodetju 15:8 napolnjen z Božjo slavo. V Razodetju se prizor pogosto spreminja, od prestolne dvorane k templju in nato k zemlji.

V: Kaj vemo o mestu Laodiceja vRev 3:14 –22?

O: Ime »Laodikeia« je sestavljeno iz dveh grških besed, št. 2992 – laos (ljudstvo) in št. 1349 – dike (pravica, pravičnost). V Gaebeleinovem »Concise Commentary« (avtor Arno C. Gaebelein, 1861–1945) na strani 1208 avtor navaja pomen Laodiceje kot »sodba ali pravice ljudstva«. Tudi »KJV Parallel Bible Commentary« (Thomas Nelson Publishers, okoli 1994) na strani 2666 v zvezi z Laodicejo navaja »pravice ljudstva«.

Antioh II. je Laodicejo obnovil leta 250 pr. n. št. Poimenoval jo je po svoji ženi Laodike. Mesto je bilo uničeno v potresu leta 60 n. št., še preden je bila napisana knjiga Razodetje.

Prebivalci Laodiceje so bili dovolj premožni, da so mesto obnovili brez zunanje vladne pomoči. Laodiceja je imela rodovitna zemljišča, proizvajala je sijoča črna volnena oblačila in mazilo za oči. Na žalost pa je imela slabo oskrbo z vodo. Za razliko od bližnjega Hierapolisa, ki je imel toplo vodo, in Kolos, ki je imel hladno vodo, je bila voda v Laodiceji le mlačna, saj so jo po ceveh dovajali iz vročih vrelcev. Na mnoge od teh stvari se nanaša sporočilo cerkvi v Laodiceji v Razodetju 3:14–22.

V: Ker je v Razodetju 3:14 Kristus »začetek Božjega stvarstva«, ali to pomeni, da je Kristus ustvarjeno bitje, kot učijo Jehovove priče?

O: Ne. Grška beseda »arche« je beseda, iz katere izhaja angleška predpona »arch«. Arche pomeni glavo ali vladarja, pa tudi začetek. Beseda »arhitekt« izhaja iz besede »arche«; kot tak je Jezus arhitekt vsega stvarstva.

Williamsov prevod je tu zelo jasen. Piše: »izvor Božjega stvarstva«, opomba pa pravi: »grško: začetek, vendar v filozofskem smislu, torej izvor.«

Čeprav je imelo vse stvarstvo svoj začetek in je bilo ustvarjeno skozi Kristusa, je glavna misel tukaj, da je Kristus obstajal že pred stvarstvom in da ima suverenost nad stvarstvom.

V: Kaj v Razodetju 3,15–16 pomeni biti duhovno mlačen?

O: Biti duhovno vroč pomeni, da toplo ljubiš Boga in da ljudje vidijo, da v tebi močno gori plamen Svetega Duha. Takšni moramo biti. Biti duhovno hladen pomeni, da si se odvrnil od Boga ali pa si postal brezbrižen in apatičen do služenja Bogu. Čeprav je to slabo, je edina dobra stvar pri tem, da se oseba pogosto zaveda, da je hladna do Boga, in se morda odloči za pokoro. A biti duhovno mlačen pomeni, da nimaš goreče ljubezni, vendar tudi nisi popolnoma brezbrižen. Takšen vernik ni tam, kjer ga Bog želi imeti, vendar je še vedno dovolj blizu Bogu, da morda ne vidi potrebe po pokori.

V: Katera sta v Razodetju 3,17 dva različna načina duhovne slepote?

O: Fizično je lahko nekdo slep ali pa ima slab vid in se ne zaveda, kako slep je. Pomislite na ljudi, ki menijo, da lahko vozijo ponoči, čeprav v temi ne vidijo dobro. Duhovno je prvi način slepote ta, da človek ne vidi, kaj Bog želi, in ne more razlikovati med pravim in napačnim. Drugi način je, da misli, da vidi, kaj je Bogu všeč in kaj je prav, v resnici pa tega ne more. Razodetje 3,17 kaže, da so bili Laodicejci duhovno slepi na oba načina.

V: Zakaj v Razodetju 3:19 in Hebrejcem 12:5–6 Bog graja in kaznuje tiste, ki jih ljubi?

O: Bog kaznuje svoje otroke na podoben način, kot dobri starši vzgajajo otroka, za katerega jim je mar. Otroka imajo preveč radi, da bi ga pustili odrasti brez discipline. Za dobre starše so otrokovo dobro počutje, moralni značaj in razvoj pomembnejši od njegovega kratkoročnega udobja.

V: Kaj je skupnega pismom sedmim cerkvam v Raz 2–3?

O: Pisma na splošno vsebujejo delni opis tega, kdo je Kristus, kaj delajo dobro (razen Laodiceje) in kje se morajo izboljšati (razen Filadelfije). Nazadnje jim dajejo obljubo, na katero se lahko veselijo. Lahko bi sklepali, da je delna rešitev njihovih pomanjkljivosti v tem, da se na te specifične načine ozrejo k Jezusu in upanju, ki nam ga je dal.

V: Razodetje 4,1 predstavlja prekinitev z Razodetjem 3. Zakaj menite, da so cerkve pogosto omenjene do konca 3. poglavja, nato pa se cerkev ne omenja več vse do Razodetja 22,16?

O: Mnogi razumejo besede »pridi sem gor« kot namig, da bo cerkev ob vznesenju zapustila zemljo. Več o vznesenju lahko preberete v 1 Tesaloničanom 4:15–17; Mateju 24:36–44 in Marku 13:32–37.

V: V Raz 4,1 se vse v 2. in 3. poglavju dogaja na zemlji, večina dogodkov po 5. poglavju pa se dogaja na zemlji ali ima posledice na zemlji. Zakaj menite, da se ti dve poglavji osredotočata na nebesa?

O: V Razodetju velike dogodke na zemlji sprožijo na videz majhna dejanja v nebesih. Vse, kar se dogaja na zemlji, je del Božjega načrta.

V: V Raz 4,2–4, kdo sedi na prestolu, Oče ali Sin?

O: To je nedvomno Oče, saj je Sin v Razodetju 5:7 vzel zvitek iz Njegove desnice. Glede na Razodetje 5:13 to ni Jagnje.

Vendar dejstvo, da je to Oče, ne pomeni, da je Bog človek ali da izhaja iz človeka, kar je v nasprotju s Številkami23:19 in 1. Samuelovo knjigo15:29 . Bog se namreč lahko prikaže kot goreči grm ali v kateri koli obliki, ki si jo želi, in tako se je prikazal Janezu v tej viziji.

Da Bog sedi na prestolu, je zapisano tudi v Razodetju 4:9; 5:1,7,13; 6:16; 7:10,15; 19:4; 21:5; 1. Kraljev 22:19; 2. Kronike 18:18; Psalm 47:8; Izaija 6:1; Ezekiel 1:26–27.

V: Kdo so v Razodetju 4:4; 11:16 in 14:3 tistih 24 starešin, ki sedijo na svojih prestolih?

O: Bog nam njihove identitete še ni razkril. Obstajajo tri osnovna stališča.

(malo verjetno) Angeli: Poseben red angelov. Vendar imajo krone in prestole, angeli pa drugje v Svetem pismu nimajo niti kron niti prestolov. Komentar »The Expositor’s Bible Commentary«, zvezek 12, str. 462, podpira to stališče.

Posamezniki: Dvanajst apostolov in dvanajst predstavnikov dvanajstih izraelskih rodov. Jezus je v Mateju 19:28 učencem obljubil, da bodo sedeli na dvanajstih prestolih. Imena dvanajstih Jakobovih sinov in dvanajstih apostolov so zapisana na dvanajstih vratih in dvanajstih temeljih Novega Jeruzalema v Razodetju 21:12–14.

Skupine: Dvanajst izraelskih rodov in kristjani. Knjiga »1001 Bible Questions Answered« (str. 272) meni, da gre za cerkev, ki je povzdignjena na prestol. To je napovedovalo 24 izmenjav v levitskem duhovništvu v 1. knjigi Kronik 24. Vendar pa ni nobenega precedensa za trditev, da so kristjani razdeljeni v dvanajst skupin, in bilo bi čudno, če bi to podal kot simbol, ko pa bi bil ta simbol brez pomena za večino vernikov, ki to berejo. V Razodetju 5,9–10 pojejo pesem, ki se glasi bodisi »ti si nas odkupil za Boga« bodisi »ti si odkupil ljudi za Boga«.

V: Ali Janez v Razodetju 4,4,9–10 v tej viziji vidi samega sebe?

O: Če je 24 starešin posameznikov, kar je verjetno, potem da, Janez bi v tej viziji videl samega sebe.

V: Kdo so štiri živa bitja v Razodetju 4:6–9; 5:14; 14:3; 15:7?

O: Pravi kristjani se ne strinjajo glede identitete te skrivnostne »kerubinske« vrste angelov. Kerubini so omenjeni tudi v Ezechielu 10,1–16; 1,5–21;3:12 –14,23. Kerubini so bodisi:

enaki serafinom iz Izaija 6: ker so opisi skladni, ali pa

razlikujejo od serafov v Izaiju 6: ker Stara zaveza v Izaiju in Ezekielu uporablja dve različni besedi.

V: V Razodetju 4:11, kaj lahko v naših življenjih storimo bolje, da bi pričali, da je Bog vreden?

O: Ko doživljamo Boga, bi tudi mi morali izjaviti, da je vreden. Storimo lahko veliko stvari.

Lahko se spomnimo, komu pripadamo. Čeprav smo kot verniki svoje življenje že izročili Jezusu, lahko, ko zjutraj vstanemo, tisti dan izročimo Bogu.

Lahko priznamo svojo odvisnost od Boga. Pred obroki se lahko molimo, da se Bogu zahvalimo za hrano, ga prosimo, naj jo blagoslovi, in molimo za druge.

Lahko se izogibamo hvalisanju o naši prihodnosti. Ko moramo komu povedati, da se zavezujemo k nečemu, ne smemo reči: »Jutri bom to storil«, ampak raje: »Če bo Gospod hotel, bom to storil jutri«, kot pravi Jakob 4,15.

Izogibajmo se hvalisanju o čemerkoli, ampak raje dajmo slavo Gospodu, kot nam to s svojim zgledom kaže Pavel v Pismu Galatcem 6,14.

Druge lahko obravnavamo kot pomembnejše od nas samih, kot pravi Pismo Filipljanom 2,3–4.

Ne pozabite, da je eden od namenov našega bivanja na zemlji ne le govoriti, ne le delati stvari, ampak preprosto sijati. Filipljanom 2,15b–16a piše: »…Božji otroci brez madeža v pokvarjenem in izprijenem rodu, v katerem sijete kot luči v svetu, ko razglašate besedo življenja…«

Vendar ne poskušamo sijati s svojo lastno svetlobo, kot sonce; to je Božja vloga. Sijamo z odbijano svetlobo, kot luna, ki osvetljuje pot, dokler ljudje sami ne zagledajo sonca.

V: Kako se v Razodetju 5,1–5 ta »zvitek usode« razlikuje od Ezechielovega zvitka v Ezechielu 2,9–3,3?

O: Oba sta bila zvitka gorja v nebesih, z napisom na obeh straneh. Večina zvitkov, ki so se javno prodajali, je imela napis le na notranji strani. Če pa je bilo besed veliko in je šlo za zasebni zvitek, je bil napis lahko na obeh straneh. V rimskem pravu je bila oporoka običajno zvitek, zapečaten z najmanj petimi pečati. Pečate je smela odpreti le pooblaščena oseba.

V: V Raz 5,2; 5,12; 6,10; 7,2; 7,10; 8,13; 10,3; 11,12; 11,15; 12,10; 14,7; 14,9; 14:15, 14:18, 16:1, 16:17, 18:2, 19:17, 21:3–4 (4:1, 14:2, 19:1, 6 je nakazano), zakaj angel govori z »glasnim krikom«?

O: Izraz »glasen glas«, ki se prevaja tudi kot »glasen krik«, se v Razodetju pojavi 19-krat, dodatno pa je nakazan še 3-krat. Namenjen je pričam in dejansko vsem, da ga slišijo, vključno z verniki v nebesih, angeli in demoni. V bistvu naznanja, kaj se bo zgodilo, in ponavadi tudi zakaj.

V: Ali bo v Raz 5,5 Jezus ponovno prišel kot lev ali kot jagnje, kot omenja Raz 5,8?

O: Dva vidika Kristusa sta, da je bil darovan kot žrtev kot jagnje in da bo prišel drugič z divjostjo leva. Njegov ponovni prihod kot lev ne spremeni tega, kar je storil v preteklosti, ko je bil žrtvovan kot jagnje (Jn1:29 ). Mimogrede, v Novi zavezi je Jezus omenjen kot jagnje le v Janezovih spisih.

V: Kaj po vašem mnenju v Razodetju 5,6 predstavljajo sedem rogov in sedem oči?

O: Bog je vsemogočen, vse vidi in vse ve. Sedem duhov je sedemkratni Sveti Duh.

V: Ali gre v Raz 5,8–13 za čaščenje Kristusa?

O: Da. To so odlični verzi, ki prikazujejo čaščenje Kristusa. Prosimo, upoštevajte naslednje.

1. Padli so pred Jagnjetom. (5:8)

2. To so počeli ob molitvah svetnikov. (5:8)

3. Hvalili so Jagnje kot vrednega. (5:9)

4. Nato so angeli hvalili Jagnje kot vrednega. (5:12 )

5. Angeli so peli, da je Jagnje vredno prejeti mnoge stvari, vključno s častjo, slavo in hvalo. (5:12 )

6. Nato je vsako živo bitje reklo tako Očetu kot Jagnjetu: »Naj bo hvaljen in čast in slava in moč…« (5:13 ).

7. Štiri živa bitja so na vse to rekla: »Amen«.

8. Nazadnje, ko so se starešine v 5:14 poklonili in častili, so očitno častili tiste, ki so jih hvalili v 5:8–12.

To je v ostrem nasprotju z mormonskim apostolom Brucem McConkiejem, ki je dejal, da je napačno častiti Jezusa. (McConkie je to izjavil v govoru z naslovom »Naš odnos z Gospodom« na Univerzi Brighama Younga). To je tudi v ostrem nasprotju s Jehovovimi pričami, ki verjamejo, da lahko »častimo Jezusa, nekako tako, kot mnogi ljudje prisegajo zvestobo zastavi svoje države«, vendar ga ne častimo.

V: Kaj v Razodetju 5:8; 14:1–2; 15:2 piše o uporabi instrumentalne glasbe pri čaščenju Boga?

O: Ker so v Stari zavezi, pa tudi v nebesih, za čaščenje Boga uporabljali mehanske glasbene instrumente, je čaščenje Boga z glasbo sprejemljivo in mu je všeč.

Cerkev Kristusa pa to vidi drugače. Brošura Cerkve Kristusa Instrumentalna glasba v čaščenju na str. 25–26 priznava, da je glasba v domu v redu, in četudi je treba omembe harf razumeti dobesedno, »kar Bog določa za nebesa, je ena stvar; kar pa odobri za cerkev, je nekaj drugega.«

Poskusimo slediti doslednosti te logike. Čeprav je Bog v časih Stare zaveze užival v instrumentalni glasbi, mu ta zdaj ni všeč za čaščenje na zemlji. Vendar nam Bog v Novi zavezi nikoli ni povedal, da se je to spremenilo. Čeprav Bog morda zdaj v nebesih uživa v instrumentalni glasbi, mu ta zdaj ni všeč za čaščenje na zemlji. Čeprav je zdaj na zemlji v redu imeti instrumentalno glasbo (če je zdrava), za čaščenje pa ni v redu.

Lahko si kar predstavljam starša iz Cerkve Kristusa, ki svojemu najstniku reče: »Lahko poslušaš te krščanske zgoščenke, če hočeš, toda medtem ko jih poslušaš, naj v tvojem srcu raje ne poteka nobeno čaščenje Boga.«

V: Kakšen je pomen nove pesmi v Raz 5,9; Ps 33,3; 40,3; 96,1; 98,1; 144,9; 149,1; Iz 42,10?

O: Bog nam v Psalmu 40,3 podarja novo pesem. Stare pesmi so bile sicer v redu, a Bog je želel tudi hvalo na nove načine, na katere ga še nismo hvalili. Ali na rojstni dan svojega zakonca vsako leto ponovno uporabiš isto voščilnico ali pa vsako leto podariš novo? Bog govori o tem, da dela nove stvari, tudi v Izaiju 43,18–19.

V: Kako smo v Razodetju 5,10 kralji in duhovniki?

O: Nismo povsem prepričani, vendar bi lahko imel del o »kraljih« dve izpolnitvi. V Razodetju 20,4 bomo vladali s Kristusom med tisočletjem. Možno je, da bo Bog po tem še nekaj časa vladal v novem nebu in na novi zemlji. Mi smo duhovniki, ki služimo Bogu pred, med in po tisočletju.

V: Kaj naj bi po Razodetju 5,12 dali Bogu?

O: Bog že ima oblast nad vesoljem in cerkvijo. Bogu moramo ponuditi oblast nad našimi življenji.

Bog je lastnik živine na tisoč hribih (Psalm 50:10), zato Bogu darujte vse svoje bogastvo.

Bog je vseveden, zato mu darujte svoj um.

Bog je vsemogočen, zato mu darujte vso svojo moč.

Bog je vreden, zato živite svoje življenje tako, da ga častite.

Bog je veličasten, zato živite svoje življenje tako, da ga poveličujete.

Bog nas je tako obilno blagoslovil, zato živite svoje življenje kot blagoslov in hvalo Njemu.

V: Zakaj bi v Raz 5,13 in Flp 2,10–11 vsak jezik hvalil Boga?

O: Ne zdi se, da gre za prisilo, ampak za to, da bodo tudi izgubljeni, ko bodo spoznali Božjo lepoto in pravičnost, slavili Boga.

V: Ali so v Raz 6,1–8 štirje jezdeci že prišli?

O: Verjetno še ne. Stvari, ki jih predstavljajo (osvajanje, vojna, lakota in smrt/kužna bolezen), so obstajale že pred Janezovim rojstvom. Vendar se preroštvo o štirih jezdecih iz Razodetja 6,1–8 verjetno še ni izpolnilo, saj se te stvari še niso zgodile v takšnem obsegu in v pravem zaporedju, razen če štejemo leto 1415 za osvajanje, 1914 za vojno, 1917 za lakoto in 1918 za kugo.

V: Ali je v Razodetju 6,1 jezdec na belem konju Jezus Kristus ali nekdo zlo, kot je Antikrist?

O: To ni Jezus Kristus. Čeprav tudi Jezus prihaja na belem konju, to ni Jezus, saj Jezus nima loka (ali praznega loka), Jezus ni opisano kot tisti, ki je »odjahal, da bi premagal in osvojil«, in Jezus ni enačen z vojno, lakoto in kugo. Identiteta tega jezdeca in podobnost s Kristusom sta morda povezani z Matejem 24:23, kjer piše, da bo prišlo veliko Kristusovih sleparjev. Rimljani so bili veliko cesarstvo, a niso bili posebej znani po lokih. Partijci iz Irana so lokove pogosto uporabljali in so predstavljali resno grožnjo Rimskemu cesarstvu. Kasnejše imperije so bili Huni, Bizantinci, muslimani, Franki, Mongoli, Tamerlan, Britanci, Napoleon, nacisti, komunisti in Američani. Huni in Mongoli so bili še posebej znani po uporabi lokov, čeprav je lok tukaj morda metafora za bojevito orožje. Puščice niso omenjene, zato gre morda za boj ali pa za grožnjo boja.

V: Kakšna je v Razodetju 6,8 natančno barva četrtega (bledega) konja?

O: Grki niso uporabljali istih opisov barv kot mi. Po knjigi Through the Language Glass: Why the World Looks Different in Other Languages avtorja Guya Deutscherja so Grki barve opisovali drugače kot mi. Pogosto so rekli, da so stvari črne ali bele, morje pa so opisovali kot »vinsko temno«. Grki niso imeli besede za modro. Grško besedo chloros, ki se običajno prevaja kot »zelena«, so Grki uporabljali tudi za opis medu in obrazov ljudi. Glede na širok spekter pomenov je verjetno najboljši angleški prevod te besede »bled«.

V: Koliko preganjanj kristjanov je bilo v Razodetju 6,9–11?

O: Spodaj je delni seznam preganjanj kristjanov in tisočev ubitih:

Kar zadeva kristjane, ki preganjajo druge, nisem nikjer prebral, da bi prednicejski kristjani koga preganjali. Rimsko cesarstvo je leta 385 n. št. usmrtilo heretika Priscilliana. Proti usmrtitvi heretikov so protestirali cerkveni pisci Ambrož, Leon in Janez Krizostom. Na žalost je mučenje in usmrtitev heretikov podprl Avguštin.

V: Kateri večji potresi so se zgodili v Razodetju 6,12?

O: Potresi in tema iz Razodetja se še niso zgodili. Tukaj je nekaj potresov, ki so se že zgodili.

1201 Potres v današnji Siriji, 1.000.000 mrtvih

23.–24. januar 1556 Potres v Šanšiju na Kitajskem 830.000 mrtvih, razred XI

1883 Potres v bližini Jave, Indonezija 100.000 mrtvih

1883 Izbruhnil je Krakatoa. 12 kvadratnih milj (31 kvadratnih kilometrov) zemlje je odletelo v atmosfero. Hrup je bil slišen 3000 milj (4800 km) daleč. Leto brez poletja v Angliji in Ameriki je bilo 1816, po izbruhu Tambore.

V: V knjigi »Rev 6:12 –14« (Zemljina zgodovina od začetka do sedanjosti), kako so se te stvari lahko zgodile v našem sončnem sistemu?

O: Vsemogočni Bog lahko spremeni ali razveljavi naravne zakone kadarkoli in kakor koli želi. Veste, nekaterim ljudem je zelo težko sprejeti koncept, da se naravni zakon lahko nadomesti. Na primer, ko sta brata Wright izvajala poskuse, so bili mnogi ljudje tako prepričani, da »človek ne more leteti«, da jim je njihov omejen pogled na naravni zakon za predmete, težje od zraka, onemogočil, da bi verjeli v letala. Dosežki bratov Wright sta bili izjemni ne le zaradi tega, kar sta storila, ampak tudi zaradi takratnega kulturnega ozračja domnevnih »gotovosti« naravnega zakona.

V: Kaj pomenijo pozne fige v Razodetju 6,13?

O: Zelene fige se pojavijo pozimi, ko jih veter zlahka odpihne z dreves, saj drevesa nimajo listja.

V: Kako bi bilo, če bi se v Razodetju 6,14 premaknili vsi otoki?

O: Veliki cunami, ki je prizadel Indonezijo in segel celo do Madagaskarja, je bil povzročen s premikom Malezijskega polotoka za skupno 10 čevljev. Leta 1883 je med vulkanskim izbruhom izginilo 2/3 otoka Krakatoa.

V: Ali ima Jezus, Božje Jagnje, v Razodetju 6,16 jezo?

O: Da, Jezus čuti tako jezo kot usmiljenje. Pismo Rimljanom11:22 pravi, da moramo upoštevati tako Božjo dobroto kot tudi njegovo strogost.

V: Zakaj bi v Razodetju 6,16 ljudje na dan jeze želeli biti pod gorami?

O: To ne bi imelo smisla, če bi bil potres njihov glavni strah. Očitno je bil njihov glavni strah nad zemljo, na primer jedrske eksplozije, sončno sevanje ali asteroid ali komet.

Mimogrede, kaj pomembnega se je zgodilo 19. julija 2019? Pravzaprav nič, in hvala Bogu za to. Asteroid z imenom 2019 OK, ki je potoval s hitrostjo 15 milj na sekundo, se je približal Zemlji na razdaljo 45.000 milj. Če bi trčil, bi bil približno 30-krat močnejši od bombe v Hirošimi in bi lahko popolnoma uničil mesto. Znanstveniki so dejali, da je verjetnost, da bi 6. maja 2022 v Zemljo trčil asteroid velikosti velike piramide, 1 proti 3800. 13. aprila 2029 bo asteroid z imenom Apophis preletel v razdalji 19.000 milj od Zemlje. Širok je 1.100 čevljev. Pred desetimi leti niso bili prepričani, ali bo udaril v Zemljo ali ne, vendar so znanstveniki zdaj prepričani, da ne bo. Vendar se je 30. junija 1908 zgodil »tunguski dogodek«. Očitno je majhen meteorit udaril v Sibirijo in podrl drevesa na območju 830 kvadratnih milj. Udarec je bil enakovreden 10–15 megatonam TNT.

V: Ali v Razodetju 7:1 štirje angeli na štirih koncih sveta nakazujejo, da ima Zemlja štiri konce?

O: Ne. To se nanaša na štiri angele, ki stojijo na štirih svetovnih straneh. Ti so morda isti kot »štirje vetrovi« iz Jeremija 49:36, ki so se obrnili proti Elamu, in štirje vozovi iz Zaharija 6:1–8.

V: Kdo so v Raz 7,1–8 in Raz 14,1–4 tistih 144.000?

O: Navedeni so kot 144.000 judovskih/izraelskih moških iz vsakega od dvanajstih rodov, razen iz rodu Dana. Čeprav danes mnogi Judje ne sledijo Kristusu, Zaharija 12,10–14 kaže, da bo prišel čas, ko bodo Judje žalovali za tistega, ki so ga prebodli (Kristusa). Pismo Rimljanom 11,25–28 kaže, da se bo na koncu veliko pripadnikov judovskega naroda obrnilo h Kristusu. Nekateri poskušajo večino stvari v Razodetju razlagati alegorično, kar bi veliko iz Razodetja 7 in 14 naredilo brez pomena.

Vendar pa to ne podpira napačnega, skrajnega stališča, da bodo vsi Judje prišli v nebesa, ne glede na to, da zavračajo Kristusa. Jezus je v Evangeliju po Janezu 8:24 zelo pobožnim farizejem povedal, da bodo, če ne bodo verjeli, da je Jezus Mesija, resnično umrli v svojih grehih. Drugi verzi, ki kažejo, da tako Judje kot tudi nejudje potrebujejo Jezusa, so Apostolska dela 3,19–20; Matej 23,29–33; Janez 10,7–8,14–16. Kot dokaz, da Bog ni zavrnil Judov, ko je prišel Jezus, Pavel v Pismu Rimljanom 11,1 navaja dejstvo, da je sam začel verovati v Kristusa.

Za več informacij glejte prejšnja štiri vprašanja.

V: Ali bi v Razodetju 7,1–8 in Razodetju 14,1–4 lahko 144.000 simboliziralo kristjane na splošno?

O: Ne, na podlagi načela razlage gre nedvomno za judovske vernike. Če razlaga Svetega pisma naredi nekatere od Božjih dragocenih verzov brez vrednosti in v najboljšem primeru ne vredne branja, v najslabšem pa zavajajoče, potem morda nimate najboljše razlage – morda. Trditev, da gre za vse vernike, naredi dejstvo, da so to moški, brez vrednosti ali zavajajoče. Dejstvo, da so ta plemena izrecno omenjena, in sicer po 12.000 iz vsakega plemena, bi pomenilo, da je Bog vodil ljudi po zavajajoči poti, s tem da je pokazal, da je 12.000 iz določenega plemena, čeprav je bilo neresnično, da so bili iz tega določenega plemena. Poleg tega se cerkev ni imenovala »Izrael« vse do leta 160 n. št.

Verjetno je podrobnost, da gre za judovske moške, po 12.000 iz vsakega posameznega plemena, namerno vstavil Bog, da bi nam pokazal, da gre za dobesedno navedbo in ne le za simbolično predstavitev kristjanov.

V: Ker se v Razodetju 7,2–4 angel dvigne na vzhodu, ali to prerokuje, da bo pastor Moon prišel iz vzhodne države, kot pravi pastor Moon v svojem delu Božansko načelo, str. 519–520 (5. izdaja, 1977)?

O: Razodetje 7,2–4 pravi:

a) Angel, ne Mesija (angelov se ne sme častiti v skladu z Razodetjem 22:8–9 in Pismom Kolosanom 2:18).

b) Gre za smer vzhoda, ne za državo ali mesto na vzhodu.

Poleg tega bo to isti Jezus v skladu z Apostolskimi deli 1:11, in Jezus se bo vrnil na enak način, kot je prišel. Cerkev združitve poskuša narediti razliko med »Kristusom«, ki se vrača, in »Jezusom«, ki je umrl. Vendar se bo vsako koleno poklonilo Jezusu v Pismo Filipljanom 2:10–11.

V: Kaj točno je v Razodetju 7:3 pomenil pečat na 144.000 vernikih?

O: Beseda za pečat, »taw«, je bila verjetno podobna mali črki t. Že od najzgodnejših časov so kristjani uporabljali znamenje križa. Pečat ima morda tri vidike.

1) Pečat je bil znak lastništva, da teh 144.000 moških pripada Bogu, in to na poseben način. Glej tudi Razodetje 14,3–4 in Ezekiel 9,4–7.

2) Zver je imela svoj pečat, morda kot ponaredek tega pečata, številke 666 iz Razodetja 14:9.

3) Pečat jim je vsekakor zagotavljal zaščito pred Božjo jezo in pred demonskimi kobilicami iz pekla iz Razodetja 9:4. Pečat bi jim lahko fizično zagotavljal zaščito, na primer s sevanjem ali na kak drug način. Druga možnost pa je, da je bil pečat zgolj znak, kobilice pa so se zavedale, da jim ne smejo škodovati, saj bi bila kazen zelo stroga.

V: Ali je bil v Razodetju 7:3 Božji pečat le na 144.000, ali je bil kasneje dan tudi tistim, ki so verovali in ubogali njihovo sporočilo?

O: Razodetje 7:3 pravi, da je bil na 144.000. Ker pa kobilice iz pekla škodujejo vsem, ki nimajo Božjega pečata, je mogoče, da je bil pečat zaščite dan tudi drugim, novim vernikom. Razodetje 14:3–4 prav tako omenja, da so ožigosani odkupljeni s zemlje, kar naj bi bilo verjetno več kot 144.000.

V: Ali bi v Razodetju 7:3–8 in Razodetju 14:1–5 lahko 144.000 predstavljalo izbrano skupino vernikov, kot učijo Jehovove priče (Razmišljanje iz Svetih spisov, 1989, str. 76)?

O: O 144.000 se pravi, da so moški (ne ženske) iz dvanajstih izraelskih rodov. Čeprav ti verzi ne uporabljajo besede »moški«, gre očitno za moške, saj Razodetje 14:4 pravi, da »se niso omadeževali z ženskami«. Zakaj bi se porabilo toliko črnila za opis vsakega od omenjenih rodov, če to ne bi bilo le nepomembno, ampak tudi zavajajoče?

Nebo je za vse, ki verujejo v Jezusa, kot navajajo Pismo Efežanom2:19 ; Pismo Filipljanom3:20 ; Pismo Kolosanom 3:1; in Pismo Hebrejcem 3:1;12:22 .

Knjiga »The Complete Book of Bible Answers« na str. 60–61 dodaja: »Kaj pa trditev Stražnega stolpa [JW], da plemena, omenjena v Razodetju 7, ne morejo biti dobesedna izraelska plemena? Najprej je treba poudariti, da že sam dejstvo, da so omenjena določena plemena skupaj z določenimi številkami za ta plemena, izključuje vsako možnost, da gre za metaforo. Nikjer drugje v Svetem pismu sklic na dvanajst izraelskih rodov ne pomeni nič drugega kot dvanajst izraelskih rodov.« Čeprav se beseda »rodovi« v Svetem pismu pogosto uporablja, se nikoli ne nanaša na nič drugega kot na dejanske rodove.

Nekateri menijo, da se številka 144.000 nanaša na vse kristjane, vendar to ni pravilno. Če bi bilo število 12.000 le simbolično, potem bi morala biti tudi njihova vsota, 144.000, simbolično število. Če je tako, kaj za vraga pa sploh simbolizira število 144.000? (Večina prič Jehovovih, ki jih poznam, se sicer strinja, da je 144.000 dobesedno število.)

V: Zakaj v Razodetju 7:5–8 ni bilo plemena Dan?

O: Sveto pismo tega ne pojasnjuje, vendar mnogi menijo, da je bil razlog v tem, ker je bilo pleme Dan prvo, ki je začelo častiti idole; popolnoma so se predali malikovanju in so bili v veliki meri uničeni. Nekateri domnevajo, da ta plemena niso omenjena zato, ker Jeremija4:15 omenja Dan (kot tudi Efraim) v povezavi z uničenjem Jeruzalema.

Nekateri, že od časa Ireneja (182–188 n. št.) v delu Irenej: Proti herezijam, knjiga 5, poglavje 32.2, str. 559, in njegovega učenca Hipolita (222–235/6 n. št.) v delu »Traktat o Kristusu in Antikristu«, poglavji 14–15, str. 207, domnevali, da Jeremija 8:16 in Peta Mojzesova knjiga 33:22 nakazujeta, da bo Antikrist prišel iz plemena Dana. Vendar je Dan omenjen v razdelitvi zemlje med tisočletnim kraljestvom v Ezechielu 48:2.

Zadnja možnost je, da je pleme Dan, za razliko od vseh drugih plemen, izumrlo.

V: Zakaj v Razodetju 7,6–8 ni omenjeno pleme Efraima, namesto tega pa je omenjen Jožef?

O: Efraim je bil vpleten v pogansko čaščenje Boga (Sodniki 17 in Ozej 4,17). Zato je bil omenjen Jožef namesto plemena, ki je bilo sinonim za Samarijo.

V: Zakaj je v Razodetju 7,7 vključeno pleme Levi, saj Leviti niso imeli nobene zemlje?

O: Njihova vključitev pomeni, da to ni bil zgolj seznam po deželah. Morda je bil razlog v tem, da se je njihova vloga kot duhovnikov in levitov končala s prihodom Kristusa.

V: Kdo je v Razodetju 7:9–17 ta velika množica?

O: To so drugi verniki poleg 144.000. Razodetje 7:14 pravi, da je velika množica tista, ki je prišla iz velike stiske. Izraz »oprali so svoje obleke in jih pobelili v krvi Jagnjeta« pomeni vernike, ki so bili ubiti kot mučenci zaradi svoje vere.

Kristjani, ubiti v Nerovem preganjanju, so bili velika množica, kot navajata Klement Rimski in rimski zgodovinar Tacit. Pomembno je opozoriti, da velika množica v Razodetju 7:9 stoji pred Božjim prestolom. Prav tako Razodetje 19:1 jasno pravi, da so »v nebesih«, v nasprotju s tem, kar uči Stražni stolp (revija Stražni stolp, 1. 2. 1982, str. 26). Revija »Watchtower« z dne 1. 3. 1985, str. 14, prav tako obravnava pogled Jehovovih prič na veliko množico.

V: Zakaj menite, da je v Razodetju 8:1 nastala polurna tišina?

O: Petje v nebesih se je za pol ure popolnoma ustavilo, Sveto pismo pa ne navaja razloga. Vendar so ljudje oblikovali pet teorij. Da bi razvili svojo sposobnost razsodnosti, bomo najprej pregledali štiri, ki niso pravi odgovor, nato pa še peto, ki je verjeten odgovor.

1. Ni pravi odgovor: začetek tisočletja. To je tišina le v nebesih, ne na zemlji. To bi pomenilo, da bi bil sedmi pečat prijeten blagoslov, tisočletje, in ne gorje, kot ostali šest pečatov.

2. To ni pravi odgovor: kratek premor v sodbi. Podobno kot pri prvem stališču bi to pomenilo, da bi se sedmi pečat začel kot prijetna blagoslov.

3. Ni pravi odgovor: premor v razodetju, danem Janezu. Vendar pa to ne pomeni, da je pol ure vladala tišina; temveč da je pol ure vladala tišina v nebesih. Po tem pogledu bi bila polurna tišina v bistvu brez pomena.

4. Ni pravi odgovor: premor, da bi molitve Božjega ljudstva dosegle prestol. Duhovnik je za opravljanje kadilne daritve potreboval približno pol ure. Vendar so molitve že pred tem dosegle prestol.

5. Odgovor: Dramatična pavza pred strašnimi sodbami, ki bodo sledile. Gre za tiho spoštovanje, podobno tišini ljudstva, ko je Gospod v svojem svetem templju v Habakuku 2:20, pred sodbami v Habakuku 3:3–16. Tudi v Sofoniju 1,7 je govora o tišini tik pred Gospodovim dnem in sodbami v Sofoniju 1,8, 15–18. Tudi v Zahariju 2,13 je zapisano, da naj vse meso molči, ko se Bog razjezi.

Študij Razodetja je kot brodenje v oceanu. Na plaži lahko hodiš po vodi 15 ali 20 čevljev in sklepaš, da je ves ocean precej raven in plitv. Nato pa se začne hitro poglabljati, dokler ne naletiš na strm prepad. Razodetje se je začelo s čudovito podobo, nato so sledile precej znane razmere v cerkvah, potem pa je postajalo vedno globlje in globlje, a še vedno so bile to nesreče, s katerimi smo se lahko poistovetili, saj smo podobne stvari že videli, čeprav v bolj omejenem obsegu. V sedmem poglavju se je začelo poglabljati, polurni odlog pa je skoraj kot premor pred strmim padcem. Od tu naprej se dogajajo stvari, ki sploh niso podobne tistim, kar je človeštvo doslej videlo. To je torej naša zadnja priložnost, da globoko zajamemo sapo, preden se spustimo globoko v globino.

V: Ali je angel v Razodetju 8:3 res Jezus?

O: Ni nobenega znaka, da bi bil. V nebesih je bilo veliko angelov, ki opravljajo različne naloge, in ni utemeljenega razloga, da bi trdili, da je to Jezus.

V: Zakaj se v Raz 8,5 in 6,9–11 molitve svetnikov vrnejo na zemljo kot Božja jeza?

O: Ne molijo le za jezo, ampak za božjo pravičnost, in Božja jeza bo to uresničila.

V: Kaj bi v Razodetju 8,7 lahko povzročilo, da bi se tretjina rastlinstva na zemlji spali?

O: V naravi bi to lahko povzročil eden ali več meteorjev, ali pa bi to storile človeške roke z dovolj velikim številom jedrskih eksplozij. Ali pa bi lahko šlo za nekaj nadnaravnega, brez kakršnih koli naravnih vzrokov.

V: Kaj bi v Razodetju 8,8–9 lahko bila velika goreča gora?

O: V naravi bi to lahko povzročil en ali več meteoritov, ali pa bi to povzročila radioaktivna padavina zaradi zadostnega števila jedrskih eksplozij, ki bi jih povzročili ljudje. Jedrska eksplozija ustvari gobast oblak, z ožjim steblom na dnu in valovitim oblakom na vrhu. Ne pozabite, da je Janez le zapisal, kar je videl in slišal, ter to opisal v jeziku, ki ga je razumel. Ali pa bi lahko šlo za nekaj nadnaravnega, brez kakršnih koli naravnih vzrokov. Morja, ki se spremenijo v kri, bi lahko bila dobesedno kri, ali pa gre, kar je bolj verjetno, za jezikovni izraz videza.

V: Kaj sploh vemo o pelinu iz Raz 8,10–11?

O: Pelin je bila zelo grenka zelišče z groznim okusom, ki je primerno za zaužitje, da se znebimo črevesnih parazitov. Iz pelina se proizvaja alkoholna pijača, imenovana absint. Je ena redkih alkoholnih pijač, ki je bila v Združenih državah Amerike prepovedana vse do leta 2007. Prepovedana je bila, ker so menili, da redno pitje vodi v norost. Pelin je omenjen v 5. Mojzesovi knjigi 29,18; Pregovorih 5,4; Jeremiju 9,15; 23,15; in Žalostinkah 3,15,19; Amosu 5,7.

V: Zakaj bi v Razodetju 8:10–11 plamenita zvezda imela ime pelin in kako bi lahko zastrupila vode?

O: Ne vemo, kaj je bila ta zvezda – ali je bil to meteorit, radioaktivne rakete ali izbruh Sonca, imenovan sončni izbruh.

Najpomembnejše pri sončnih izbruhih je: ne bodite pred njim. Največji sončni izbruh, ki ga poznamo, se je zgodil ob 15:51 po centralnem času, v ponedeljek, 2. aprila 2001. NI šel proti Zemlji, ampak je potoval s hitrostjo 4,5 milijona milj (7,2 milijona km) na uro, pri čemer je potreboval le približno 21 ur, da je preletel 93 milijonov milj. , drugi največji izbruh, ki se je zgodil 6. marca 1989, je povzročil motnje v nekaterih električnih omrežjih v Kanadi. To se je zgodilo kljub dejstvu, da izbruh ni zadel Zemlje, ki jo ščiti naše magnetno polje.

Kako verjetno je, da bi sončni izbruh zadel Zemljo? Zemlja ima polmer 3959 milj in je oddaljena približno 93 milijonov milj od Sonca. Če bi iz Sonca izstrelil sončni plazemski izbruh, je prostora toliko, da je verjetnost, da bi naključno zadel celotno Zemljo ali njen del, le 1,4 × 10⁻⁸. To je 0,000000014. Torej ni razloga za skrb – razen Božje besede. Bog pravi, da bo nekaj, naj bo to sončni izbruh ali ne, udarilo v Zemljo, vendar verjetnost kaže, da to vsekakor ne bo naključje.

V: Kako je v Razodetju 8:12 mogoče, da nebesna telesa oddajajo le dve tretjini svoje svetlobe?

O: Najpreprostejša razlaga je, da eno tretjino svetlobe blokira prah ali pepel.

Nekateri krščanski komentatorji so se popolnoma zmešali s simboličnim pomenom. Nekateri so trdili, da gre za odvzem luči resnice (Lee, Scott, Kiddle), na primer duhovna tema islamske vere (Lee) ali padec vlad na zahodu (Scott). To je v skladu s knjigo »Razodetje 8–22: Eksegetski komentar«, str. 23. To kljub dejstvu, da je v srednjem veku večji delež sveta verjel, da je Kristus Bog, kot v času, ko je bilo napisano Razodetje. Po njihovi logiki bi torej morala sonce in luna postati svetlejša, ne temnejša. Kot vidite, ni nobenega upanja za razumevanje Razodetja, glede na toliko raznolikih in domišljijskih simboličnih razlag. Najpreprosteje je reči, da tema pomeni temo.

V: Ali je v Raz 8,13 angel ali »orel/jastreb«?

O: »Angel« je različica v rokopisu, ki jo najdemo v armenskem rokopisu in v večinskem besedilu (Textus Receptus). Druga možna grška beseda je plenilna ptica, kot sta orel ali jastreb. To najdemo v rokopisu Sinaiticus. Odlomki Raz 8,2–9,12 niso bili citirani v nobenem delu prednicejskih pisateljev. Rokopis p115, napisan v sredini do konca 3. stoletja, citira 119 verzov Razodetja, vključno z Raz 8,3–8, 11–13, in v njem je omenjena plenilna ptica.

V: Ali so trobente v Raz 8–9 le »ponovitev« sedmih pečatov ali »zgoščena oblika« sedmega pečata?

O: Nikakor ne. Mimogrede, ponovitev se nanaša tudi na trobente v primerjavi s sedmimi skodelicami, vendar pa tukaj obravnavamo le pečate v primerjavi s trobentami. Preštejmo podrobnosti v vsakem od njih, da dobimo približen odstotek podobnosti.

Prve štiri trobente vplivajo na zemljo in nebo; zadnje tri vplivajo na ljudi same. Prve štiri pečati vplivajo na ljudi, šesti pa na nebo.

Glavni dokaz za rekapitulacijo je tukaj le to, da ima Razodetje 6:12–17 podobnost z Matejem 24:29. Vendar, razen dejstva, da ima Matej 24:29 nekaj podobnosti, kje so ostali dokazi za stališče rekapitulacije? Tukaj je lekcija, ki se jo moramo naučiti. Nekatera učenja, ki izhajajo iz nekaterih semenišč, so lahko polna neumnosti. Če ugleden profesor reče nekaj, za kar ni nobenega dokaza, je to treba zavrniti kot neumnost.

V: S čim so podobne trobente v Razodetju 8–9?

O: Podobne so drugim delom Svetega pisma.

Nekateri vidijo podobnosti z nekaterimi egiptovskimi nadlogami, čeprav v drugačnem vrstnem redu.

V: Kako je v Raz 8:9 lahko prišlo do sedmih trobent?

O: Vsemogočni Bog lahko spreminja zemljo, okolje in nebesa, kakor želi, kadarkoli želi.

V: Kaj vemo o brezno ali brezno brez dna v Raz 9:1-2,11; 11:7; 17:8; 20:1,3?

O: Brezno ni niti Hades, niti pekel, niti ognjeno jezero. Veliko o njem ne vemo, razen da je kraj, kamor noben demon ne želi iti. Razlikuje se od pekla ali pa je drug del pekla. Ne vemo, ali ima kakršnokoli povezavo z breznom iz zgodbe o Lazarju in bogatašu v Lk 16,26. Tukaj je, kar Sveto pismo pravi o breznu.

Luka 8:31 Demoni so Jezusa prosili, naj jim ne ukazuje, da gredo tja.

Razodetje 9:1, 20:1 Tako kot Smrt in Hades ima tudi brezno ključ, s katerim se bitja zaklenejo v njem.

Razodetje 9:2 Brezno je jama, polna dima.

Razodetje 9:3 Posebne kobilice, ki so pet mesecev mučile ljudi, so prišle iz brezna.

Razodetje9:11 : Kralj kobilic, angel brezna, je Abaddon (hebrejsko), Apollyon (grško).

Razodetje 11:7 Zver, ki ubije dva priča, prihaja iz brezna.

Razodetje 17:8 Zver, na kateri sedi ženska, prihaja iz brezna.

Razodetje 20:2 Satan bo 1.000 let zaprt v brezno. Zanimivo je, da je Satan ne le vržen tja, ampak tudi verigast.

Razodetje 20:3 Bodoč 1.000 let bo zapečatena.

Razodetje 20:7 Brezno bo zapor za Satana. (Čeprav ni omenjena nobena muka.)

V Pismu Rimljanom 10:7 je to mimogrede poetično omenjeno. Brezno je kraj, za katerega je potreben ključ, kot je navedeno v Razodetju 9:1–2; 20:1. Satan bo tam zaprt tisoč let, kot je zapisano v Razodetju 20:1–3. Morda gre za isti kraj kot zunanja tema v Pismu Judu 6. »Zvezda« ni bila zvezda ali meteorit, ampak čuteče bitje, »on«.

V: Ali bi v Razodetju 9:1 ta zvezda lahko bil Mohamed, kot so ugibali nekateri kristjani?

O: Ne, ker te kobilice ne ubijajo, kristjani pa so bili prizadeti zaradi Mohamedovih osvajanj.

V: Kaj bi lahko bile te kobilice v Razodetju 9,1–11?

O: To ne morejo biti navadne kobilice, ampak stvari, ki jih je Janez videl kot nekaj, kar ima določene podobnosti s kobilicami. Iz brezno je prišel dim, ki je zatemnil zemeljsko nebo, in iz dima so prišle te kobilice, skoraj kot vulkanski izbruh iz globin pekla. Nekatere možnosti, na katere so pomislili ljudje, so posebne živali, vesoljci, reaktivna letala, demoni ali pa le demoni, ki so bili zaprti v brezno. Poglejmo torej njihove značilnosti in ugotovimo, kaj se zdi verjetnejše.

Učinki: Imele so repa kot škorpijoni, da bi mučile ljudi. Ne škodujejo rastlinstvu niti ne ubijajo ljudi, ampak ljudi mučijo le pet mesecev. Konvencionalne in jedrske bombe škodujejo rastlinstvu in ubijajo ljudi, zato to niso one.

Videz: Izgledale so kot konji, le da so imele na glavah zlate krone in človeške obraze. Imele so nekaj podobnega ženskim lasem in levjim zobem. Pokrite so bile z železo (ali jeklom).

Organizacija: Bilo jih je veliko, vendar jih je vse vladal kralj, demon po imenu Abaddon/Apollyon.

V: Zakaj naj bi v Razodetju 9,2–10 kobilice mučile ljudi pet mesecev?

O: Sveto pismo tega ne pojasnjuje, vendar je običajno obdobje pojava rojev kobilic pet mesecev, od maja do septembra.

V: Kaj v Razodetju 9,6 pomeni, da bodo ljudje iskali smrt, pa je ne bodo našli?

O: To pomeni, da v tem času Bog ljudem ne bo dovolil, da bi s smrtjo ušli njegovi jezi.

V: Kdo je v Razodetju 9,11 Abaddon (v hebrejščini) oziroma Apollyon (v grščini)?

O: Abaddon v hebrejščini pomeni »uničevalec« ali »uničenje«. V nekaterih judovskih verskih spisih je bil Abaddon personifikacija smrti (1QH 3,16; 19; 32; 1Q ap Genesis 12,17 [TDOT, 1,23]). V apokrifnem delu 1 Enoch 86:1 je z neba padla »zvezda« (demon), ki so ji sledile še druge.

V: Zakaj je v Raz 9,13 glas prišel izmed štirih rogov oltarja?

O: Rogovi lahko tukaj pomenijo kote. Muceniki pod oltarjem v Razodetju 6:9–11 so v svojih molitvah prosili za pravico. Zato je ta ukaz verjetno povezan z njihovimi molitvami.

V: Kaj je v Raz 9,13–21 in Iz 11,15–16 pomembnega v zvezi z reko Evfrat?

O: Eufrat je bil prvotno ena od štirih rek v rajskem vrtu iz 1. Mojzesove knjige 2,14. Iz te smeri so pogosto prihajali napadalci na Izrael, kot je zapisano v Jeremiju 2,18. Sumer, Babilonija in Asirija so ležale ob reki Eufrat. Elam in kasneje Perzija sta bila vzhodno od nje. Egipt, Grčija in Rim pa niso. Štirje angeli so bili spuščeni, da bi vodili 200 milijonov konjenikov, ki naj bi ubili tretjino vseh ljudi. Iraška vojska pod vodstvom Sadama Huseina je štela približno milijon vojakov. Zavezniške in osiške sile so v drugi svetovni vojni skupaj štele približno 70 milijonov. Mao Zedong je, ko so ga vprašali, kako velika je kitajska vojska, odgovoril, da bi ob mobilizaciji vseh rezervnikov znašala približno 200 milijonov. Glej članek v reviji Time z dne 21. maja 1965, str. 35. Da bi katera koli druga država, razen Indije, zbrala toliko vojakov, bi se morala povezati z drugimi državami, morda v obliki velikega muslimanskega džihada. Več kot 600 milijonov muslimanov živi vzhodno od Irana v Pakistanu, Indiji, Bangladešu, na Kitajskem, v Maleziji, Indoneziji in vzhodnih nekdanjih sovjetskih republikah.

V: Kaj je v Razodetju 9,16–17 ta vojska 200 milijonov?

O: Zveni podobno kot tanki in/ali havbice. Obstajajo vsaj štiri možnosti.

Morda nadnaravni bojevniki (demoni), ki ubijajo ljudi.

Verjetneje pa gre za navadne ljudi. V 60. letih prejšnjega stoletja je predsednik Mao trdil, da bi lahko samo celinska Kitajska s pozivom vseh rezervistov zbrala vojsko 200 milijonov vojakov.

Robotska vojaka. Robot ni nujno podoben človeku. Tako kot ljudje razvijajo avtomobile z avtomatskim voznim sistemom, bi robot lahko bil topniško orožje ali tank z avtomatskim voznim sistemom.

Kombinacije zgoraj navedenega.

V: Kaj je v Razodetju 9,16–19 ta množica konjenikov? Ali bi lahko bili tanki in oklepna vozila, letala in helikopterji?

O: Razodetje sicer ne navaja, da bi ti lahko leteli, vendar te možnosti tudi ne izključuje. Ni nujno, da so vsi eno in isto. Lahko bi šlo, na primer, za mehanizirano divizijo s tanki, tovornjaki, avtomobili in motocikli. Vključevali bi lahko tudi robote. Vse to pa so le čiste špekulacije. Še se bo pokazalo, kaj so.

V: V knjigi »Rev 9:16 « (Odkrivanje skrivnosti) – 17, kako bi lahko na tej zemlji obstajala vojska 200 milijonov konjenikov?

O: To niso bile starodavne vojske in niso jahali navadnih konj. Spomnite se, da je Janez rekel, da je zapisal, kar je videl in slišal. Zato je uporabil svoj jezik, da bi opisal, kar je videl. Janez je te konje, iz katerih je iz ust (izpušnih cevi?) prihajal dim in ogenj, imenoval »konji«. Lokomotive so imenovali »železni konji«, avtomobile pa so prvotno obravnavali kot mehanične konje. Torej bi lahko šlo za »konje« iz Razodetja , čeprav mehanizirane konje, ne biološke. Barve so podobne barvam mnogih zastav, ki imajo rdečo, modro in rumeno.

V: Kaj pomenijo besede za te grehe v Raz 9,21 in 18,23?

O: Grška beseda za zastrupitev/čarovništvo, pharmakon, je izvor angleške besede pharmacy (lekarna). Lahko pomeni zdravila na splošno, bodisi koristna bodisi strupena. Vendar v tem kontekstu to očitno niso bila koristna zdravila. Ali bi se to lahko nanašalo posebej na zastrupitev ljudi, na trgovanje z drogami ali na kaj drugega? Vprašanje ostaja odprto. Grška beseda za spolno nemoralnost, »porneia«, se tu ne nanaša le na prešuštvo, ampak na vso spolno nemoralnost.

V: Kdo je ta mogočni angel v Raz 10,1?

O: Sveto pismo ne pove, ali gre za enega od dveh angelov (Gabriela in Mihaela), katerih imena poznamo, ali za enega od deset tisoč po deset tisoč angelov, katerih imena nam niso navedena. Vendar pa to ni Kristus, ki se pojavi kot angel, in sicer iz dveh razlogov.

1) Grški jezik ima dve besedi za »drugega«: prva pomeni »drugega drugačne vrste«, druga pa »drugega iste vrste«. Tukaj je uporabljena druga beseda.

2) V Razodetju 10,5–6 angel dvigne desno roko in prisega pri Bogu. Angel je prisegel pri nekom, ki je večji od njega samega, Bog pa ne more prisegati pri nikomer, ki je večji od Njega samega, kot piše v Pismu Hebrejcem 6,13, zato to ni Kristus.

V: Zakaj nas je Bog v Razodetju 10,4 »dražil«, ko je Janezu povedal besede sedmih gromov, a mu hkrati ukazal, naj jih ne zapiše?

O: To je najbolj izrecno opozorilo na pomembno točko, ki je v knjigi Razodetja pogosto nakazana. Bog nam še ni povedal vsega. Vse se nam ne bo lepo sestavilo, dokler se ti dogodki ne bodo zgodili. Bog daje zelo podobno opozorilo v Danielu 12:9.

V: Kaj v Raz 10,4 storite ali bi morali storiti, ko čutite, da vam Bog ne razkriva nečesa, kar bi lahko bilo zelo pomembno?

O: Moramo imeti vero, da nam bo Bog razodel tisto, kar moramo vedeti, hkrati pa razumeti, da nam Bog morda prikriva stvari, ki jih ne potrebujemo vedeti ali ki nam ne koristijo. Nekoč sta pastor in njegova žena nekaterim članom svoje cerkve povedala, da sta molila, da bi ob smrti umrla skupaj. Mnogo let kasneje sta oba ponoči umrla v prometni nesreči. Predstavljajte si, da bi jima tisti dan povedali, da bosta tisto noč oba prišla domov, vendar ne v svojo hišo na zemlji. Predstavljajte si stres in nepotrebno tesnobo, ki bi ju obhajala. Ali pa, kar je najverjetneje, tega sploh nista občutila, ker jima niso povedali, da bosta tisti večer umrla. Z vnemo si moramo prizadevati, da se naučimo vsega, kar Bog želi, da se naučimo. Vendar pa ne smemo zapravljati časa s tem, da se učimo tisto, kar Bog ne želi, da vemo.

V: Kakšen je v Razodetju 10,5 in Danielu 12,7 pomen tega, da angel dvigne desno roko in priseže?

O: Nekatera preroštva so pogojna. Če se ljudje pokesajo, se nesreča ne bo zgodila itd. Vendar ta prisega kaže, da pri tem preroštvu ni ničesar pogojnega.

V: Kaj je zanimivega v tem stavku na koncu Raz 10,6 in naprej?

O: »Ne bo več odlašanja« kaže, da se bodo stvari zdaj resnično začele dogajati. Ta grški izraz pomeni »Ne bo več odlašanja«, dobesedno pa pomeni »Ne bo več časa«.

V: Ali v Raz 10,7 trobi Gabriel?

O: Sveto pismo nikjer ne navaja, kdo trobi v rog, le da je to angel. Svetovna pesem »The Eyes of Texas« je očitno vir domneve, da v rog trobi Gabriel.

V: Ali je v Razodetju 10,8–9 ta majhna knjiga dejansko »Božanska znanost« Mary Baker Eddy iz kulta Krščanske znanosti, kot navaja knjiga »Znanost in zdravje« (str. 558–559)?

O: Ne, čeprav nekateri vidijo podobnost, saj je Janezu od tega postalo slabo. Čeprav to ni bilo namerno, je skušnjava, da to knjigo povežemo s kulti, katerih učenje se zdi sladko, a vodi do grenkega izida.

Vendar pa kulti niso v središču tega odlomka. Tu je govora o Božji bližajoči se sodbi, ki se je Janezu sprva zdela dobra, a se mu ob razmisleku ni več zdela preveč prijetna.

V: Kakšen je v Raz 10,9–10 pomen tega, da je Janez pojedel knjigo, ki je bila sladka v njegovih ustih, a grenka v njegovem želodcu?

O: Tudi Ezekielu je bilo v videnju iz Ezekiela 3:1–3 naročeno, naj poje zvitek. V njegovem primeru je imel zvitek prav tako sladek okus, kot med, čeprav je bil poln žalovanja, jokanja in gorja. Nekatere stvari se zdijo lepe in sladke, ko jih prvič slišiš, a ob globljem razmisleku lahko pustijo grenak priokus. Nekatere stvari, ki jih je slišal Janez, so se zdele čudovite, a se je najprej zavedel strašnih stvari, ki jih bo svet moral prestati.

V: Ali je Raz 11,1–19 večinoma dobesedno ali večinoma simbolično?

O: Je dobesedno. Tisti, ki trdijo, da je večinoma simbolično, imajo težave pri razlagi, kaj ta simbolika pomeni. Če bi Bog dal nekaj kot simbol, ki ga nihče ne razume, potem sporočilo ni bilo posredovano. Najlažje je, da to poglavje razumemo dobesedno, tako kot so to storili zgodnji kristjani v primeru dveh prič.

V: Kakšen je v Razodetju 11,1 pomen tega, da Janez izmeri Božji tempelj?

O: Lastniki nepremičnin bi merili tisto, kar imajo v lasti, ne pa tisto, česar nimajo. To pomeni tudi, da gre za dejanski, resnični tempelj s fizičnimi dimenzijami. Resnične dimenzije so uporabljene tudi v Ezechielu 40:3–48:35. Ni smiselno, da bi to razlagali kot metaforo.

V: Kaj v Raz 11,2 pomeni »teptanje«?

O: Ne pozabite, da bo Antikrist v templju postavil idole in da ga bodo tam častili. Torej bodo tja prihajali ljudje, ki ne častijo pravega Boga.

Upoštevajte, da je tu zapisano »tolči«, ne pa »uničiti«. Vendar pa to nakazuje nekaj, kar se ne bi smelo zgoditi, in ljudi, ki gredo tja, kamor ne bi smeli. Dve razlagi pojma »tolčenje« sta preganjanje in odpadništvo. Predlagal bom tudi tretjo razlago, ki je nekako vmes med prvima dvema.

Preganjanje, ker verniki ne želijo, da bi bili tam, a so tam kljub temu. Spomnimo se Midjancev iz Knjige sodnikov, ki so prišli v času žetve in pobrali pridelek. Vendar pa tu ni omenjeno mučeništvo ali stiska Judov. Izraz »potepanje« se nikjer drugje v Svetem pismu ne uporablja za preganjanje.

Odpadništvo, ker tempelj oskrunijo tisti, ki nimajo pravice biti tam. Tisti, ki teptajo, ne vidijo ničesar neobičajnega, saj se ne zavedajo, da ne sodijo tja med Božje ljudstvo.

Sinkretizem v kontekstu: ljudje bodo rekli, da so muslimani ali hindujci, ki verjamejo, da so Mohamed, Koran ali hindujska sveta pisma od pravega Boga, vendar pravijo, da sledijo tudi Jezusu kot Mesiju. Ti ljudje menijo, da imajo pravico biti tam, čeprav v Božjih očeh je nimajo, in imajo moč, da zasedajo to mesto, ne da bi jih kdo ustavil.

V: Kaj je v Raz 11,2 sveto mesto, ki bo 42 mesecev poteptano?

O: To ni nekdanje judovsko mesto Jeruzalem, ki je bilo že uničeno. Ni niti prihodnji nebeški Jeruzalem, saj v njem ni templja in ga nikoli ne bo nihče poteptal. Gre namreč za obnovljeno mesto Jeruzalem, ki obstaja v zadnjih časih.

V: Ali v Razodetju 11:2 to, da je Jeruzalem 42 mesecev poteptan, lahko pomeni čas med Mohamedovo hidžro in razodetjem Bába leta 1260 A.H. (1844 n. št.), kot učijo bahaji v knjigi »Nekaj odgovorjenih vprašanj«, str. 46–47?

O: Ne. Abdu’l-Bahá trdi, da je, ker je dan [domnevno] vedno enako letu, to 1260 let. A pomislite na to: če bi dan tukaj res pomenil dan, kako bi Bog to lahko sporočil na način, da bi ga sprejeli? Ne, ni razloga za dvom, da dnevi tukaj pomenijo dneve.

Poleg tega, če bi 42 mesecev predstavljalo čas, ko so pogani teptali sveto mesto, bi ta razlaga pomenila, da sta bila Mohamed v Medini in » « Mohamed kasneje v Meki vključena v čas, ko je bilo sveto mesto teptano.

Pravzaprav se Razodetje 11:2 nanaša na isto temo kot Daniel 12:6.

V: Kakšen je pomen treh let in pol v Razodetju 11:2?

O: Gre za ista tri leta in pol, ki so omenjena kot zadnja polovica obdobja v Danielu 9:27. To bi bila leta po 360 dni.

V: Ali bi v Razodetju 11:3–12 lahko bila dva priča Mohamed in Ali, kot trdijo bahajci v knjigi Some Answered Questions, str. 43–61?

O: Ne, in sicer zaradi naslednjih enajstih razlogov.

1. Razodetje 11:3 pravi, da bosta prerokovala 1.260 dni. Mohamed je podal zelo malo prerokb, ‘Ali pa ortodoksni muslimani nikoli niso šteli za preroka.

2. Razodetje 11,5 pravi, da če jih bo kdor koli poskušal poškodovati, bo ogenj požrl njihove sovražnike. Mohameda so zastrupili (a je komaj preživel), ‘Alija pa je umoril musliman. ‘Alijevo gibanje je premagal Mu’avija, njegov sin Husajn pa je bil ubit. On ni požrl svojih sovražnikov; namesto tega so ga oni ubili.

3. Razodetje 11:6 Oba preroka lahko zapreta nebo, da ne bo deževalo. Mohamed ni nikoli trdil, da bi to storil, prav tako ne ‘Ali.

4. Razodetje 11:6 Mohamed in Ali nista spremenila vode v kri, saj skoraj vsi ljudje, ki sta jih obglavila, sežgala ali kako drugače ubila, niso bili ob rekah. Če bi salafistični musliman trdil, da sta ustvarila reke krvi, to ne šteje, ker Razodetje 11:6 pravi, da sta spremenila vodo v kri.

5. Razodetje 11:7–8 Mohameda niso ubili nasilno, v obeh primerih pa njunih trupel niso ponižujoče razstavili na javnem mestu.

6. Razodetje 11:8 Njihova trupla niso bila izpostavljena na ulicah velikega mesta. Dejansko je smrt Alija videlo relativno malo ljudi.

7. Razodetje 11:9 Niso vsi strmeli v njuna trupla in jim odrekli pokop. Zlasti Mohameda so njegovi privrženci pokopali precej hitro.

8. Razodetje 11:10 Kdo je razdelil veliko daril, ko sta bila ubita Mohamed in Ali?

9. Razodetje 11:11 Obstaja majhna muslimanska sekta, imenovana Muhammadiyya, ki trdi, da Mohamed ni nikoli umrl. Saba’iyya so majhna muslimanska sekta, ki trdi, da ‘Ali ni nikoli umrl. Razen teh majhnih skupin muslimani nimajo nobene podlage za trditev, da bi bili Mohamed ali ‘Ali obujeni k življenju.

10. Razodetje 11:12 Muslimani nikoli ne trdijo, da sta Mohamed in Ali v oblaku vstopila v nebesa. (Čeprav bi se Muhammadiyya in Saba’iyya s tem morda ne strinjali.)

11. Razodetje 11:13 Ni bilo močnega potresa, ko sta Mohamed ali Ali zapustila zemljo v neobstoječem oblaku.

Bistvo ni v tem, ali lahko nekatere od teh razlogov razlagate alegorično. Bistvo je, da če niti enega od teh razlogov ni mogoče razlagati alegorično, potem se preroštvo ne nanaša nanju.

V: Kdo sta v Razodetju 11:3–12 ta dva priča?

O: Obstaja pet mnenj, vendar sta zadnji dve izredno malo verjetni.

Tako Elija kot Mojzes sta opravila podobne čudeže. Elija je tri leta in pol molil, da ne bi deževalo (1. Kraljeva 17:1,7; 18:1; Jakob 5:17), in je bil vzet v nebesa (2. Kraljeva 2:11). Mojzes je v 2. Mojzesovi knjigi 7,17–21; 9,14; 11,10 ter 1. Samuelovi knjigi 4,8 spremenil vodo v kri; njegovo telo je pokopal Bog in nikoli ni bilo najdeno (5. Mojzesova knjiga 34,6; Judov pismo 9). Poleg tega sta se ta dva Jezusu prikazala ob njegovem prvem prihodu ob spremenitvi.

Enoch in Elija: oba še nista doživela smrti. Tertulijan (198–220 n. št.) je v delu »Traktat o duši«, poglavje 50, str. 227–228, zagovarjal to stališče.

Dve osebi, ki se še nista rodili.

(ni pravi odgovor) Dve skupini ljudi, čeprav je to zelo malo verjetna razlaga.

(to ni odgovor) Dve načeli, kot sta zakon in preroki. Na to ni nikoli pomislil noben zgodnji kristjan.

V: Ali v Raz 11,3–12 dva priča preroštvujeta v prvi polovici Danielovega sedemdesetega tedna ali v drugi polovici?

O: Čeprav Sveto pismo tega izrecno ne navaja, pa to omenja po tem, ko pogani 42 mesecev teptajo mesto. To bi nakazovalo, da bi bilo to v zadnji polovici Danielovega sedemdesetega tedna.

V: Kakšen je v Raz 11,10 pomen medsebojnega pošiljanja daril?

O: Obstajajo vsaj tri možnosti.

1. Lahko gre za enkratno izmenjavo daril v počastitev smrti prič.

2. Lahko gre za povsem nov praznik, ki so ga uvedle takratne oblasti, da bi proslavile smrt obeh prič.

3. Lahko se zgodi, da se to naključno ujema z obstoječim praznikom, ko si ljudje izmenjujejo darila. Trije prazniki, ko si ljudje izmenjujejo darila, so:

Božič: Večina kristjanov si izmenjuje darila 25. decembra, nekateri pravoslavni pa 7. januarja.

Divali/Diwali/Deepawali/Deepavali je petdnevni hindujski praznik luči, ki ima v severni in južni Indiji nekoliko različne pomene. Običajno poteka od zadnje polovice oktobra do prve polovice novembra.

Eid al-Adha v islamu je praznik, ko si ljudje izmenjujejo darila v spomin na to, da je Abraham skoraj žrtvoval svojega sina. »Eid« v arabščini pomeni praznik in je tudi zadnji dan romanja hadž. To bi se lahko zgodilo v januarju.

V: Ali se je Razodetje 11:12–13 izpolnilo z potresom v Širazu, ko je bil usmrčen Bab, kot učijo bahajci v knjigi »Nekaj odgovorjenih vprašanj« (str. 55–56)?

O: Ne. Najprej, nisem videl nobenega dokaza o potresu v Širazu v tem času. Drugič, če bahajci želijo, da se Razodetje 11 nanaša na Mohameda in ‘Alija ( ), nato pa v Razodetju 11:12–13 preusmerijo temo na Bába, ne morejo imeti vsega. Potres se je zgodil potem, ko sta bila dva priča ponovno obujena k življenju. Mohamed in Ali sta živela okoli leta 632 n. št., Bab pa je prišel okoli leta 1844 n. št., in 1200 let ni »takoj zatem«. Ali je bil Bab eden od dveh prič ali pa ni bil. Če ni bil, potem je to preveč raztezanje Svetega pisma, da bi ta verz vzeli izolirano in rekli, da se nanaša na Baba.

V: Katero mesto je v Razodetju 11:13 navedeno kot »veliko mesto«?

O: To je skoraj gotovo Jeruzalem, kjer je bil naš Gospod križan. Vendar nekateri menijo, da to morda ni geografska lokacija le enega mesta, ampak vseh mest, ki so se skozi stoletja upirala Gospodu.

V: Ali je v Razodetju 11:14–15 Mohamed prva nesreča in Bab druga nesreča, kot navaja knjiga Some Answered Questions na str. 56–57?

O: Bahajci lahko rečejo, da je Mohamed prva nesreča, če hočejo, vendar ne verjamem, da bi to hoteli reči, če bi prebrali, kaj je bila prva nesreča v resnici. Prva nesreča, peta trobenta, je podrobno opisana v Razodetju 9:1–12. Pekelne kobilice iz brezna pičijo nevernike na zemlji. Mučijo jih pet mesecev. Bolečina bo tako huda, da si bodo ljudje želeli smrti, a smrt se jim bo izogibala.

Druga gorja, šesta trobenta, je takrat, ko štirje angeli ob reki Evfrat spustijo 200.000.000 konjenikov, da bi ubili tretjino človeštva. Ali bahajci res želijo trditi, da je Bab spustil sile, ki so ubile tretjino človeštva?

V: Ali je v Razodetju 11:15 isti angel kot v Razodetju 10:1–10?

O: Verjetno ne, saj je imel sedmi angel v Razodetju 11:15 trobento. Ne pozabite, da ima Bog vsaj miriade miriad (10.000 krat 10.000) angelov in da je imel Bog veliko izbire.

V: Ali je v Razodetju 11,18 in naprej Bog proti vsem onesnaževalcem?

O: Ne. Predpostavimo za trenutek, da je vsako onesnaževanje greh. Ker poraba električne energije povzroča njeno proizvodnjo, ta pa v večini primerov povzroča onesnaževanje, bi bila vsaka poraba električne energije greh. Ali kdaj uporabljate grelnik? Vsako vožnjo z avtomobilom, motorno ladjo ali vozilom na gorivo bi bilo greh. Vendar pa tudi konji v mestu onesnažujejo, razen če jih naučite na stranišče, in v ozračje izpuščajo metan. Ko rezervirate letalsko vozovnico, namesto da bi leteli z DC-10 ali 747, jim obvezno povejte, da želite leteti z jadralnim letalom!

Na to vprašanje ne moremo resno odgovoriti, dokler ne vemo, kaj je greh. Greh je zgrešitev cilja, ko vaše srce, besede ali dejanja niso takšna, kot si Bog želi, da bi bila.

Nekatera onesnaževanja niso greh. Na primer, prižiganje ognja za žrtvovanje pri žgalnih daritvah ni bilo greh, in na splošno onesnaževanje, katerega učinki so v razumnem časovnem obdobju povratni, ni greh. Na primer, ne skrbi me , če vržem kruh na tla, še posebej kadar hranim veverice. Papirja ali pločevink pa ne bom metal na tla, ker ti ne bodo hitro izginili. Zagotovo ne bom puščal koščkov balonov na tleh, saj jih lahko živali pogoltnejo in se zadušijo.

Če povzamemo, bi morali kristjani želeti zmanjšati vsako onesnaževanje, še posebej tiste resnejše vrste. Vendar pa morajo biti kristjani tudi razumni.

V: Zakaj v Razodetju 11,18 in naprej Bog uniči tiste, ki uničujejo zemljo, saj jo tudi sam uniči?

O: Vsa zemlja je Gospodova (Psalm 24,1) in kdo smo mi, da bi Bogu narekovali, kaj naj stori s svojim lastnim imetjem? Bog je vsaki materialni stvari določil svoj čas in lahko svoje stvari uniči v svojem času; to ni naša pristojnost. Vendar je Bog človeštvu v 1. Mojzesovi knjigi 1,26.28 dal nalogo, da vlada nad zemljo, in v 1. Mojzesovi knjigi 2,15, da skrbi za rajski vrt. Namesto da bi ljudje skrbeli za zemljo za prihodnje generacije, so jo izkoriščali za lastno korist, pri čemer so dele zemlje zapustili uničene in zastrupljene za tiste, ki bodo prišli za njimi.

V: Ali naj bi se kristjani v skladu z Razodetjem 11,18 in naslednjih vrsticah zavzemali za varstvo okolja?

O: Da, vendar ob zavedanju, da so ljudje pomembnejši od živali, in brez sprejemanja skrajnih, nenavadnih ukrepov. Že od Adama smo do neke mere skrbniki planeta, na katerem živimo. Čeprav ne vemo, kako dolgo bomo tu, medtem ko smo tu, ga ne smemo uničevati ali zastrupljati za nas in naše prihodnje potomce.

Na spletni straniFebruary 8, 2006 je 85 evangelijskih voditeljev, med njimi tudi Rick Warren, objavilo celostranski oglas v časopisu New York Times, v katerem so zapisali, da moramo storiti več za zaustavitev globalnega segrevanja. Po podatkih iz članka Alana Elsnerja v rubriki »February 9, 2006 « agencije Reuters je anketa pokazala, da 63 % evangelijcev meni, da bi se ZDA morale spopasti z globalnim segrevanjem, polovica pa je dejala, da bi morale ZDA ukrepati tudi, če bi to pomenilo visoke gospodarske stroške.

Od takrat se zdi, da bi bilo bolj ustrezno govoriti o globalnih podnebnih spremembah kot o globalnem segrevanju. Povprečne temperature se v polarnih regijah višajo, v zmernih regijah pa ne toliko. Ledeniki se talijo, Grenlandija se krči, vendar so zmerna območja še vedno hladnejša kot leta 1200 n. št., ko so Vikingi na Grenlandiji gojili ječmen. Čudoviti koralni grebeni se zaradi višje kislosti oceanov počasi raztapljajo. Zato se poskusimo izogniti temu, da bi bili največji onesnaževalci okolja, vendar ohranimo razumno perspektivo.

V: Ali gre v Razodetju 11,19 in 15,5 za isto skrinjo zaveze iz Stare zaveze in zakaj se pojavi prav tukaj?

O: Mogoče je. Ne vemo, kaj se je zgodilo z skrinjo, ko so Babilonci uničili tempelj. Po drugi strani pa bi lahko bila skrinja iz Stare zaveze le kopija, ta skrinja pa je original, ki je v nebesih. Mojzesu je bilo n u gore Sinaj povedano, kako naj vse naredi, Hebrejcem 8:5 pa omenja, da je bilo za Mojzesa pomembno, da je vse naredil po vzorcu, ki ga je videl na gori.

Ko tukaj vidite skrinjo, pomislite na neprekinjenost Božjega načrta. Izraelci so zapustili Egipt okoli leta 1445 pr. n. št., in od takrat do velike stiske ter v nebesih je skrinja vedno prisotna. Razodetje 10 in 11 sta precej vznemirljiva, vendar Razodetje 11:19 kaže, da je Božji načrt stalnica, na katero se lahko zanesemo.

Tudi v naših življenjih se nam lahko zgodijo precej vznemirljive stvari. Vendar pa lahko mirno verjamemo, da je kljub našim težavam vse to upoštevano v Božjem načrtu in v Božjem načrtu za nas.

V: Ali obstajajo v Razodetju 12 kakšne podobnosti s poganskimi legendami?

O: Obstaja nekaj legend, ki imajo nekatere podobnosti.

Po grški mitologiji je kača Piton preganjala boginjo Leto, ko je bila ta tik pred rojstvom boga Apolona, da bi ga požrla. Otok Delos ju je sprejel, in štiri dni po Apolonovem rojstvu je ta ubil Pitona. V Razodetju pa ni ničesar o tem, da bi dojenček Jezus ubil Satana. Tudi v egipčanskih in babilonskih legendah so obstajali miti z nekaterimi podobnostmi.

V rimski zgodovini okoli leta 83 n. št., ko je umrl desetletni sin cesarja Domicijana in njegove žene Domitije Longine, so kovali kovance z Domitijo kot »Materjo božanskega Cezarja«. Na drugem kovancu je upodobljen deček, ki se igra s sedmimi zvezdami (verjetno sedmimi znanimi planeti).

V: Kdo je v Raz 12,1.5 ženska in kdo je otrok?

O: Sveto pismo tega ne pove neposredno. Tukaj so tri možnosti, ki jih je treba upoštevati, in dvanajst namigov. Za vsakim namigom so navedeni verzi, ki so morda pomembni. Nato bomo videli najverjetnejši odgovor.

1. Marija in Jezus. A če bi bila to le Marija, kdo so potem ostali Marijini otroci v Razodetju 12,17?

2. Verniki iz Stare zaveze in verniki iz Nove zaveze. Janez v 2. Janezovem pismu 1,5 piše pobožni ženi in njenim potomcem.

3. Verniki v novozavezni cerkvi in verniki po potovanju.

Dvanajst namigov:

Razodetje 12:1 – Sonce, luna pod njenimi nogami in krona iz 12 zvezd. (1. Mojzesova knjiga 37:9–10) (12 zvezd pomeni Izrael)

Razodetje 12:2 – Nosečnica, ki bo kmalu rodila.

Razodetje 12:4 – Satan, ki namerava ubiti otroka. (Matej 2:16–18)

Razodetje 12:5 – Sin bo vladal narodom z železno palico. (Psalm 2:9 in Raz 2:26–28)

Razodetje 12:5 – Otrok je bil vzet/odnesen k Božjemu prestolu. (Vnebovzetje? Odvzem?)

Razodetje 12:6 – Ženska je zaščitena v puščavi. (2. Mojzesova knjiga 19:4; 5. Mojzesova knjiga 32:11. Izrael, Marija/Jožef/Jezus v puščavi? Prihodnost?)

Razodetje 12:13 – Satan je preganjal ženo na zemlji.

Razodetje12:15 – Poskušal je žensko utopiti z vodo.

Razodetje12:16 – Zemlja se je odprla in pogoltnila vodo. (zveni kot Rdeče morje, NE Marija/Jezus. Bi lahko bilo to v prihodnosti?)

Razodetje12:17 – Ženska je imela še druge potomce, tiste, ki so poslušni Bogu. (Ta namig je težko uskladiti s tem, da so otroci verniki po potovanju.)

Razodetje12:17 – Zmaj se je razjezil na ženo.

Razodetje12:17 – Zmaj je odšel, da bi se bojeval proti drugim potomcem ženske. (Ne proti Izraelcem.)

Odgovor: Razodetje 12:1,5 se ne nanaša na noben posamezen zgodovinski dogodek iz preteklosti, saj noben posamezen dogodek ne ustreza vsem podrobnostim. Razodetje 12:1,5 je raje pravočasen opomin na ponavljajočo se kozmično temo: mati in otrok bosta pobegnila pred zmajem. Iz vernikov iz Stare zaveze je nastala cerkev, iz ene judovske vernice, Marije, pa je prišel Jezus. Najbolj izrazito pa bo iz preteklega pričevanja cerkve prišli tisti, ki bodo verovali med stisko.

V: Ali bi ženska v Razodetju 12:1 lahko predstavljala Marijino telesno vnebovzetje?

O: Ne, ker ne glede na to, ali je tu upodobljena Marija ali ne, ženska nikoli ni odšla v nebesa. V Razodetju 12,5 je bil v nebesa odnesen otrok, ne pa mati.

Čeprav to vprašanje ni bistveno, je skozi zgodovino obstajala težnja, da se lastnosti in pobožnost, namenjene Kristusu, napačno pripisujejo Mariji. Imamo le enega odrešenika in posrednika, in to je Jezus, ne Marija.

V: Ali je v Razodetju 12,1 ženska Božji zakon pod Mohamedom, moški otrok pa novi Božji zakon pod Bahá’u’lláhom, kot učijo bahá’í v knjigi »Nekaj odgovorjenih vprašanj« (str. 67–72)?

O: Ne. Bahajci, tako kot muslimani, danes ne priznavajo Kristusove avtoritete iz Razodetja 12:10, ker menijo, da so bile njegove besede izkrivljene. Ne premagajo zveri s krvjo Jagnjeta iz Razodetja 12:11. Če bi le razumeli pomen krvi Jagnjeta!

V: Ali je bil v Razodetju 12:3 ogromen rdeči zmaj zlobna dinastija Umajadov (Abu Bakr, ‘Umar, ‘Uthman, Mu’awiyah itd.), ki je imela sedem vladarstev: Rim okoli Damaska, Perzijo, Arabijo, Egipt, Afriko, Španijo in Turke iz Transoksanije, kot učijo bahajci v knjigi »Nekaj odgovorjenih vprašanj«, str. 69–70?

O: Ne. Pravijo, da je bilo deset glav deset poveljnikov: od Abu Sufjana do Marwana. Priznavajo tudi, da je več kot deset oseb, a ker sta dva Mu’awijaha, trije Jazidi, dva Walida in dva Marwana, če štejemo imena brez ponovitev, jih je skupaj deset!

V resnici je zmaj Satan, saj Razodetje 12:10 imenuje zmaja »obtoževalca naših bratov«. Zmaj preganja Kristusa in kristjane, saj Razodetje 12:10 govori o oblasti Božjega Kristusa. Upoštevajte, da je Bog skrbel za ženo 1.260 dni. Kako bi lahko bil zanjo poskrbljeno, če so Umajadi 1.260 dni teptali svetišče?

V: Kdo je ta zmaj v Razodetju 12:3?

O: Razodetje v 12:9 in 20:2 izrecno pravi, da je to Satan.

V: Kakšen je v Razodetju 12:4 pomen tega, da je tretjina zvezd padla z neba?

O: Večina kristjanov to razlaga kot tretjino angelov v nebesih. Ti so zapustili svoja mesta, da bi sledili Satanu, padli in postali demoni. Bog v Jobu 38:7 angele imenuje tudi zvezde.

V: Ali je puščava, omenjena v Razodetju 12:6, fizično mesto?

O: Čeprav bi lahko bila, to ni nujno tako. Dve točki, ki jih je treba upoštevati v zvezi s puščavo.

1. Za Jude puščava ni bila suha, neprijazna pokrajina, temveč prostrano, mirno mesto, kjer je bilo mogoče poiskati zatočišče.

2. V Razodetju 12,6 je ženska pobegnila v puščavo, da bi Bog poskrbel zanjo.

V: Kaj vemo o Mihaelu v Razodetju 12:7, Dan 10:13,21; 12:1 in Judovem pismu 9?

O: Mihael je nadangel v nebesih. Omenjen je tudi v Danielu 12:1 in Judovem pismu 9 kot angel, ki se bori in spopada s hudičem.

V nasprotju s tem, kar učijo Jehovove priče, Mihael ne more biti Kristus, ker:

1. Angelov ne smemo častiti (Kološanom2:18 ; Razodetje 22:8,9), Mihael pa je angel.

2. Ne smemo častiti ustvarjenih bitij (Pismo Rimljanom 1:25), Mihael pa je ustvarjeno bitje, saj je angel.

Daniel 12:1 omenja, da je Mihael knez, ki podpira Izraelove sinove. Daniel 10:13,21 omenja, da je knez [angel] Mihael pomagal drugemu angelu proti knezu [demonu] Perzije.

V: V Razodetju 12:7, kdaj se je ta vojna zgodila ali kdaj se bo zgodila?

O: Gre bodisi za dogodek iz preteklosti bodisi za dogodek iz prihodnosti. Če je šlo za dogodek iz preteklosti, se je verjetno zgodil pred skušnjavo v rajskem vrtu. Če pa gre za dogodek iz prihodnosti, izraz »ima le še malo časa« nakazuje čas, ki neposredno predhaja stiski.

V: V Razodetju 12,7: ker je nebesa popolna, zakaj je v nebesih izbruhnila vojna?

A: Glejte prejšnje vprašanje glede tega, kdaj se je ta vojna zgodila oziroma se bo zgodila. Pri odgovoru je treba upoštevati dve točki.

1. Ni navedeno, da bi Satan in njegovi angeli vstopili v nebesa po tem, ko so padli. Verjetno so bili v nebesih že v trenutku padca, ta zapis pa opisuje, kako so bili izgnani iz nebes.

2. Obstajajo različna nebesa in ni natančno navedeno, kako blizu Božjega prestola so bili, ko se je to zgodilo.

V: Katere spopade med angeli opisuje Sveto pismo v Razodetju 12,7–12?

O: V vseh zabeleženih spopadih med angeli in hudičem je vpleten Mihael.

Judov pismo 8–9: Mihael se je spopadel s hudičem in se prepiral o Mojzesovem truplu.

Daniel 10:12–14: Gabrielu so se uprli in so mu preprečili, da bi Danielu prenesel sporočilo, ker mu je nasprotoval perzijski knez. Toda Mihael je prišel in pomagal Gabrielu.

Razodetje 12,7–12: Mihael in njegovi angeli so se borili proti zmaju in njegovim angelom.

Daniel 12:1–5 V zadnjih časih se bo pojavil Mihael, ki varuje Božje ljudstvo.

V: Ali bi v Razodetju 12:7–9 Mihael lahko bil angel, ki je padel?

O: Ne. Najprej nekaj smernic o krščanskem ugibanju, nato pa odgovor.

Krščanska spekulacija: Razodetje je ena izmed najbolj zanimivih knjig Svetega pisma za razmišljanje. Vendar moramo razumeti, da so nekatere spekulacije nič drugega kot skušnjava. O tej knjigi sem poučeval že večkrat in pri tem sledim dvema načeloma.

Poskrbim, da svoje špekulacije označim kot nekaj, kar ni Božja beseda, da ne bi prekršil 1 Korinčanom 4,6.

Poleg tega Bog v knjigi Razodetja pove toliko (za branje celotne knjige potrebujem vsaj četrtino ure), da bi se počutil krivega, če bi veliko časa posvetil temu, kar Razodetje ne pravi, na račun poučevanja vsega tistega, kar Razodetje dejansko pravi.

Odgovor: To nikakor ne more biti Mihael. Mihael in njegovi angeli so se borili proti zmaju in njegovim angelom. Ko so »oni« izgubili svoje mesto v nebesih, se »oni« nanaša na zmaja in njegove angele. V 9. verzu je popolnoma jasno, da je bil na zemljo vržen zmaj, imenovan tudi hudič ali Satan. O padcu Satana se govori tudi v Ezechielu 28:11–17 in Izaiju 14:12–15.

Tukaj so vsi drugi odlomki o Mihaelu v Svetem pismu.

Dan 10,13.21 Mihael, knez [angel], je pomagal enemu od Božjih angelov v boju proti knezu [demonu] Perzije

Dan 12:1 Vstal bo Mihael, veliki knez [angel], ki varuje Božje ljudstvo.

Judov pismo 9 Mihael se je PREPIRAL z hudičem glede Mojzesovega trupla

Razodetje 12:7 Mihael in njegovi angeli so se BORILI proti zmaju in njegovim angelom.

Ni nobenih drugih verzov, ki bi po imenu navajali Mihaela.

V zgodnji cerkvi je Hipolit (222–235/6 n. št.) v svojem komentarju (str. 182, 190) obravnaval Daniel 10:13–21. Na str. 190 piše: »’In glej, Mihael.’ Kdo drug je Mihael kot angel, dodeljen ljudstvu? Kakor (Bog) reče Mojzesu: ’Ne bom šel s teboj po poti, ker je ljudstvo trdovratno; toda moj angel bo šel s teboj.’« Hipolit je torej učil, da je bil Mihael z Izraelci in jim je pomagal po izhodu iz Egipta.

Tudi knjiga 3, poglavje 3 (str. 40) dela »Pastir Hermasa« (okoli 115–155 n. št.) omenja »velikega in slavnega angela Mihaela«, ki ima oblast nad tem ljudstvom in jim je dal zakon. Torej tudi zgodnjekrščansko delo »Pastir Hermasa« o Mihaelu govori samo v pozitivnem smislu.

EDINA v Svetem pismu razkrivena vloga Mihaela je zaščita pred demoni, spopadanje z njimi in boj proti njim. Čeprav hudič morda sovraži Mihaela, smo mi veseli tega služabnika Najvišjega Boga. Ni več dokazov o padlem angelu z imenom »Mihael« kot o padlem angelu z imenom »Aleks«.

Predpostavimo zdaj, da menite, da ste od Boga prejeli posebno doktrino, ki je v 2000 letih krščanstva ni prejel nihče. Tu se pojavi vprašanje o mleku, mesu in sladkarijah. Kako temeljno bi lahko bilo to učenje, če te doktrine ni v celotni zgodovini zgodnje Cerkve? Kako pomembno je za kristjane, da to vedo danes? Če gre za drugotno zadevo, ali bo to povzročilo razdor? Če obstajajo pomembne, temeljne doktrine, ki se jih morajo naučiti novi verniki, bi – četudi bi bila ta doktrina pravilna – namesto tega, da bi poučevali tisto, kar je temeljno za vse kristjane, poučevali majhne podrobnosti, o katerih se kristjani ne strinjajo?

V: Kako v Raz 12,11 svetniki premagajo satana s krvjo Jagnjeta?

O: To ponazarja razliko med močjo in avtoriteto. En sam vojaški izvidnik lahko ubije veliko število sovražnikov, če po radiu sporoči, kam naj bombniki odvržejo bombe. Kri ni čarobna, niti nima skrivnih smrtonosnih moči ali vojaških uporab. Kri Jezusa nam namreč daje pravico, da se zatekamo k Njemu. Ker Bog ne more lagati in je obljubil, da bo uslišal naše molitve, imamo avtoriteto, dano po Božji milosti, da premagamo satana.

V: Kakšen je v knjigi »Rev 12:15 –16« pomen potopa in zemlje?

O: Končni odgovor na to je morda eno izmed težjih vprašanj v Svetem pismu. Tukaj sta dva pogleda:

Preganjanje: Ker se prevara izvaja z usti, bi to lahko bil poskus uničenja Cerkve prek preganjanja. To predpostavlja, da je otrok v tem znamenju bodisi kristjani bodisi kristjani med stisko.

Prihodnji dogodek v času stiske: To bi lahko bil prihodnji nadnaravni dogodek, povezan z demoni, ali preprosto prihodnje preganjanje.

V: Zakaj sta v Razodetju 13 Satan in zli ljudje skozi stoletja tako vztrajno preganjali vernike?

O: Satan gre v pogubo in to ve; ve, da mu ostaja le še malo časa (Razodetje 12:12). Kot da bi hotel s seboj v pogubo odnesti čim več drugih. Če usmrti kristjana, ta na zemlji ne more več pričati za Kristusa, a to je le sekundarna korist. Glavna korist je, da zaradi te cene odvrne druge od tega, da bi razmišljali o Kristusu. Prav tako želi vernikom odvzeti radost, ki jo lahko imajo v Kristusu.

V: V Razodetju 13:1–10, kdo ali kaj je morska zver?

O: Počakajte in boste videli! Sveto pismo tu ni natančno. Tako kot so verniki iz Stare zaveze imeli veliko delčkov, a ne celotne slike Kristusa, imamo danes mi veliko delčkov, a ne celotne slike konca časov. Pogledi na morsko zver so odvisni od tega, kako dobesedno jemljemo besedo »morje«.

Dobesedno: demonsko bitje, skupina demonov ali skupina ljudi, ki je na nek način dobesedno povezana z oceanom.

Simbolično: Če morje predstavlja narode in države, gre za organizacijo, ki izhaja iz mnogih narodov in držav. Nekateri v njej vidijo isto zver iz Daniela 7:2.

Zver je po Razodetju 11:7 in 17:8 izvirala iz brezda.

V: Zakaj bi v Razodetju 13:6 Bog zavestno dopustil, da ga neko bitje bogokline, saj tega ne želi in ima moč, da to ustavi?

O: Čeprav bi nekateri skrajneži lahko trdili, da je vse, kar se dogaja, v skladu z Božjo »skrivno voljo«, se to zdi daleč od resničnega Božjega značaja.

Vsaj za nekaj časa Bog dopušča stvari, ki si jih ne le ne želi, ampak ki mu tudi lomijo srce. Nekaj primerov najdemo v Mateju 23:37–39, Luku 19:41–44 ter Jeremiju 19:5; 32:35.

Kot je dejal Francis Schaeffer v knjigi Cerkev ob koncu dvajsetega stoletja: »Lahko slavimo Boga, Stara in Nova zaveza pa pravita, da lahko Boga celo razžalostimo. To je neverjetno.« (Hymns for the People of God, št. 364)

V: Kako lahko v Razodetju 13,6 zver bogokline/obrekuje nebeško svetišče in tiste, ki tam prebivajo?

O: Obstaja različica rokopisa, ki se lahko bere bodisi kot »nebeško svetišče in tiste, ki tam prebivajo«, bodisi kot »tiste, ki prebivajo v nebeškem svetišču«. Poleg tega, da zver obrekuje Boga, ponižuje tudi nebesa in tiste, ki tam živijo v blaženosti.

V: Kako zver v Raz 13,7,13–15 vodi vojno in premaga vernike, če bo ženska v Raz 12,6,14,16 zaščitena pred zmajem z begom v puščavo?

O: Najprej, izraz »voditi vojno« ne pomeni nujno voditi vojaško vojno, ampak preganjati in ubiti vernike. Toliko ljudi je bilo ubitih s strani vlade zunaj vojne, kolikor jih je umrlo v bitkah.

Drugič, Razodetje 12 pravi le, da bo ženska zaščitena. Vendar Razodetje 12:17, tako kot Razodetje 13:7, pravi, da bo zmaj vodil vojno proti potomcem ženske iz , to je proti vernikom v tistem času. Nekateri menijo, da so odneseni kristjani zaščiteni pred temi preganjanji. Tisti pa, ki postanejo kristjani po odnesenju, morajo pobegniti.

V: Kako je v Razodetju 13:8 mogoče koga obtožiti čaščenja zveri, saj naj bi vsi, ki niso vpisani v Jagnjetovo knjigo življenja, čaščili zver?

O: To je argument, ki izhaja iz krščanskega fatalizma. Od njih se ne pričakuje, da bodo častili zver, toda Bog ve, da bodo ljudje storili tisto, česar ne bi smeli. Podobni primeri, ko Bog ve, da bodo ljudje storili stvari, ki jih ne bi smeli, so farizeji, ki zavračajo Božji namen zanje v Lk 7,30, in Božji delavci, ki so v 2 Kor 6,1 pozvani, naj ne sprejemajo Božje milosti zaman.

V: Zakaj je v Razodetju 13,11–12 kopenska zver na prvi pogled podobna jagnjetu?

O: To je zaradi zavajanja. Skozi stoletja je Satan zavedel mnoge s trditvijo, da spoštuje Kristusa. Medtem ko so komunisti Kristusa omalovaževali, so tako imenovani liberalni kristjani, muslimani in nasilna rimskokatoliška cerkev v srednjem veku vsi trdili, da spoštujejo Kristusa.

V: Kdo ali kaj je v knjigi »Rev 13:11 –15« kopenska zver?

O: Sveto pismo tega ne navaja. Lahko gre za eno samo bitje, osebo, skupino bitij ali skupino ljudi. Zver s kopnega bi lahko imela poseben odnos do zemlje in/ali bi bila nekaj, kar je v nasprotju z morsko zverjo.

V: Ali je v Razodetju 13,16–18 kakšen zgodovinski precedens, da bi vladar ljudem nalagal znamenje?

O: Da, v drugi svetovni vojni so morali Judje na evropski celini nositi rumeno zvezdo, čeprav ta ni bila vtetovirana. V času Makabejcev 3. Makabejska knjiga 2:29 navaja, da je egipčanski vladar Ptolemaj IV. Filopator ukazal, naj se vsem Judom, ki so se strinjali, da se mu podredijo, vtetovira list bršljana. To je bilo žaljivo, saj je bil list bršljana simbol grškega boga vina.

V: Kakšen je pomen številke 666 v knjigi »Rev 13:16 –18«?

O: Sveto pismo tega ne pojasnjuje. Ena verjetna razlaga, ki jo je že leta 1973 populariziral krščanski film »Thief in the Night«, je, da gre za računalniško kodo, vtisnjeno v kožo. Druga razlaga pa je, da bi lahko šlo za računalniški čip, vgrajen pod kožo, ki vsebuje naše osebne podatke. Danes imajo ljudje na Švedskem možnost, da za nekaj sto dolarjev dobijo vgrajen čip, ki ga lahko uporabljajo kot osebno izkaznico.

V rokopisu »Ephraemi Rescriptus« je v Razodetju namesto 666 zapisano 616. »Neron Caesar« bi znašal 666 le, če bi črko C zamenjali s črko Q. »Nero Caesar« pa znaša 616. Irenej v delu »Proti herezijam«, knjiga 5, poglavje 30.1–2, str. 558–559, omenja zamenjavo številke 666 s številko 616 kot zavajajočo herezijo.

Glej tudi naslednje vprašanje.

V: Zakaj je v knjigi »Rev 13:16 « (18) navedena številka »666« in ne kakšna druga?

O: Sveto pismo tega ne pojasnjuje. Obstajajo različne teorije, na primer, da »666« ne dosega popolnosti, kakršno predstavlja »777«, da je »666« število človeštva ali da je »666« število določenega človeka. Zanimivo je, da če seštejemo vrednost črk imena Jezus (Iesous), dobimo 888.

V: Kaj je vRev 13:16 -18 in Raz 14:9–11 narobe s tem, da sprejmeš majhno znamenje?

O: Pri odgovoru je treba upoštevati pet točk.

1. Tudi če ne bi bilo nič drugega narobe, verniki ne bi smeli prejeti znamenja na desni roki ali čelu preprosto zato, ker je Bog rekel, naj tega ne storijo.

2. Ljudje so se morali strinjati, da bodo častili zver, preden so prejeli znamenje.

3. Mnogim psom in mačkam danes pod kožo vstavijo majhen računalniški čip za namene identifikacije. Morda je to namen, ki ga ima tudi ta znamenje.

4. Upoštevajte, da v Razodetju 14:9–11 trpljenje sicer lahko izhaja iz znaka, računalniškega čipa ali postopka skeniranja, vendar pa je trpljenje zaradi samega znaka lahko povzročeno nadnaravno. Po drugi strani pa bi v njem lahko bil strup, ki bi ga vlada sprožila, če bi menila, da ljudje prestopajo meje, prav tako pa bi lahko prišlo do okvare.

5. Bog bo strogo sodil tiste, ki imajo znamenje.

V: Ali Razodetje 14,3–4 uči, da bo rešenih le 144.000 neporočenih moških? (Nek musliman je trdil, da je to tisto, kar uči ta odlomek.)

O: Ne, Razodetje 14,3–4 govori o posebni skupini moških iz dvanajstih izraelskih rodov. Laž je trditi, da uči, da bo »rešenih le 144.000 neporočenih moških«. Več o njih lahko preberete v Razodetju 7:1–8, ki mu neposredno sledi velika množica »iz vsakega naroda in plemena in ljudstva in jezika« v Razodetju 7:9–10. Ali ste namerno izpustili Razodetje 7:1–10, ko ste trdili, da bo rešenih le 144.000 neporočenih moških?

V: Kaj točno pomeni beseda »devica« (parthenos) v Razodetju 14,4?

O: Njen osnovni pomen je oseba, moški ali ženska, ki še nikoli ni imela spolnih odnosov. Vendar pa se nanaša tudi na nekoga, ki je zdaj celibataren. Ta beseda je bila uporabljena za vdove v Ignacijevem grškem pismu Smirnčanom, poglavje 13, str. 92.

V: Kaj je v Raz 14,6 »večno evangelij«?

O: Najprej, kaj ni odgovor, nato pa odgovor.

Ni odgovor: Nekateri pravijo, da bi namesto evangelija lahko šlo za drugo sporočilo, povezano s sodbo, ne z odrešitvijo.

Odgovor: Izraz pomeni »dobro novico«, ne slabo novico o sodbi. To je sporočilo in poziv, naj pridejo k veri v Kristusa. Poleg tega »večno« sporočilo nakazuje, da to ni sporočilo le za ta čas, ampak za vse čase. V pismu Titu 1:2 piše, da je bila naša odrešitev skozi Jezusa določena že pred ustanovitvijo sveta.

V: Ali je Raz 14,6–7 izpolnitev napovedi iz Mt 24,14, da bodo vsi slišali evangelij?

O: Mogoče je. Po drugi strani pa bi izpolnitev Mateja 24:14 lahko pomenila, da ljudje oznanjajo evangelij vsem narodom.

V: Ali bi v Raz 14,8 lahko bil Babilon tukaj šifra za Jeruzalem?

O: To stališče predpostavlja, da je bila Knjiga Razodetja napisana pred letom 70 n. št., kar morajo preteristi zagovarjati v podporo svojemu stališču. Babilon so razlagali kot Rim, Rim in katoliško cerkev, dobesedni Babilon ali pa na splošno kot lažni verski sistem.

V: Kako v Razodetju 14,13 dobra dela sledijo tistim, ki umrejo v Gospodu?

O: Verniki pridejo v nebesa po milosti, skozi vero, ne po delih, kot pravi Efežanom 2:8–9. Vendar pa bomo v nebesih prejeli nagrade ali pa ne, glede na dela, ki smo jih opravili, v skladu s 1. Korinčanom 3:12–15. Nagrada za dela ne zajema le opravljenih dejanj, ampak tudi besede ter slaba dejanja in besede, ki smo se jim vzdržali. Vendar 1 Korinčanom 3,12–15 tudi kaže, da Kristus sodi tudi srce oziroma motive za dejanji, ne le dejanja sama.

Vendar ta verz v tem poglavju poudarja, da verniki, ki so tu preganjani in umirajo mučeniško, ne umrejo zaman. Njihovo častitev Boga s svojim življenjem bo v nebesih nagrajena. Psalm 116,15 pravi, da je v Gospodovih očeh dragocena smrt njegovih svetnikov.

V: Ali v Razodetju 14,9–12 to pomeni, da bo sobota ponovno uvedena, kot učijo nekateri adventisti sedmega dne?

O: Ne, ta verz tega ne pomeni. Beseda »sobota« v celotni knjigi Razodetja sploh ni omenjena. Kakršna koli povezava med znamenjem zveri in spoštovanjem ali nespoštovanjem sobote obstaja zgolj v glavah tistih, ki jo razlagajo. Za nekatere je morda uganka, zakaj bi adventisti sedmega dne sploh tako razmišljali. Razlog, da nekateri tako mislijo, je v tem, da enačijo čaščenje Boga v nedeljo z znamenjem zveri. Ne smemo pozabiti na »WHOA-Day«: Worship Him On Any Day (Častite ga kateri koli dan).

V: Ali bo v Razodetju 14,11 v ognjenem jezeru sonce ali luna, saj bosta tam dan in noč?

O: Ne, izraz »dan in noč« preprosto pomeni brez prestanka. Oseba v zaklenjeni sobi brez oken bi lahko bila tam dan in noč, ne da bi videla sonce ali luno.

Če bi bila oseba vedno obrnjena proti svetlobi, potem ne bi videla niti noči. Čeprav v peklu, nebesih ali na novi zemlji ne bo ne sonca ne lune, kdo ve, kaj bi se Bog odločil ustvariti v drugih delih vesolja.

V: Kakšna je razlika med kronami v Razodetju 14,14 in Razodetju 19,12?

O: Gre za popolnoma različne grške besede. Beseda v Razodetju 14,14 je stephanos, kar lahko pomeni zmagoviti venec. Beseda v Razodetju 19,12 je diadema, kar pomeni kraljevo krono.

V: Ali je v Raz 14,14–16 Jezus tisti, ki stoji na oblaku s srpom?

O: Da. Izraz »Sin človekov« ima splošni pomen »ljudje«, vendar je Jezus ta izraz rad uporabljal tudi kot delni opis samega sebe. Nekateri menijo, da to ni Jezus, ker v 14:14 piše »kot Sin človekov«. Vendar pa tudi v Razodetju 1:13 piše »kot Sin človekov« in vsi se strinjajo, da gre za Jezusa.

V: Kako je v RazodetjuRev 14:18 –20 mogoče, da grozdje proizvaja kri?

O: Očitno to ni navadno grozdje. To grozdje verjetno simbolizira preganjanje ljudi. Sodba za to bo doletela tiste, ki preganjajo druge.

V: V Razodetju 14:20 poskusite izračunati velikost reke krvi, ki jo Bog [domnevno] želi imeti v Razodetju 14:20. Za napolnitev te reke bi bila potrebna kri približno ene milijarde ljudi. Zakaj je tako?

O: Obstajata dva možna odgovora.

Po eni strani Razodetje ne pravi, da je šlo za človeško kri. Bog je s Mojzesovo palico spremenil vode Nila v kri, a to ni bila človeška kri. Tudi ne piše, da je bila to Božja popolna volja; temveč je to Bog odločil kot del svoje sodne kazni nad ljudmi. Lahko bi šlo za kri, ki ni izvirala iz živega človeka ali živali. Po drugi strani pa, če izračunamo kri iz vseh opravljenih splavov (kar je v sredini 70. let 20. stoletja znašalo približno 1 milijon na leto v ZDA, 7 milijonov na leto na Japonskem in še več v drugih državah), bi lahko rekli, da imamo danes metaforično gledano že reke človeške krvi. Vendar pa ne mislim, da Razodetje tukaj govori le metaforično. Če bi Bog ustvaril novo kri, enako količini krvi, prelite pri vseh splavih in vojnah, bi ta lahko napolnila ogromno število rek.

V: Kakšen je namen 14. poglavja Razodetja pred 15. in 16. poglavjem?

O: Celotno 14. poglavje Razodetja zagotavlja potrebno ozadje za 15. poglavje Razodetja. 144.000 iz Razodetja 14,1–5 se nanaša na tiste, ki so zmagali nad zverjo iz Razodetja 15,1–4. Razglasitve prvega angela v Razodetju 14,6–7 se nanašajo na sodbo nad zemljo, morjem in vodnimi viri v Razodetju 16,1–7.

Oznanilo drugega angela v Razodetju 14:8 se nanaša na padec Babilona v Razodetju 16:19. Oznanilo tretjega angela v Razodetju 14,9–11 o kazni za tiste, ki imajo znamenje zveri, se nanaša na Razodetje 16,2. Žetev grozdja jeze v Razodetju 14,14–20 se nanaša na vsebino sedmih skodelic Božje jeze v Razodetju 15–16.

V: Ali je v Razodetju 15:2 to isto stekleno morje kot v Razodetju 4:6, pri čemer je ogenj morda tistih sedem svetilk iz Razodetja 4:5?

O: Zelo verjetno je, da je; nič ga ne loči od drugega, noben verz pa ne pravi, da obstajata dve stekleni morji.

V: Zakaj v Razodetju 15,4 ne bodo vsi šli v nebesa, saj bodo vsi spoštovali Boga in slavili njegovo ime?

O: To vprašanje temelji na napačni predpostavki, da bo vsak, ki kdajkoli slavi Boga, šel v nebesa. Nasprotno pa ta verz, pa tudi Filipljanom 2:10–11 in drugi, kažejo, da bodo na koncu celo tisti, ki bodo šli v ognjeno jezero, slavili Boga.

V: Kakšne so bile čaše v Razodetju 15,7?

O: Grška beseda se nanaša na širok krožnik, ki se je uporabljal za obredno pitje ali izlivanje žrtvenih daritev.

V: Zakaj v Razodetju 15,8 nihče ni smel vstopiti v tempelj, dokler se ni končalo sedem nadlog?

O: Sveto pismo tega ne pojasnjuje, vendar bi lahko bil eden od razlogov poudarjanje, da se ne bo zgodilo nobeno posredovanje, dokler ne bodo izliti vseh sedem skodelic jeze.

V: Kako se v Raz 16,1–21 teh sedem skodelic Božjega gneva ujemajo z egiptovskimi nadlogami iz 2 Mz 7,14–12,30?

O: Tukaj je deset egiptovskih nadlog.

Deset egiptovskih nadlog

1. Vode se spremenijo v kri. 2 Mz 7,14–25

2. Žabe. 2 Mz 8,1–15

3. Uši. 2 Mz 8,16–19

4. Muhe. 2 Mz 8,20–32

5. Kuga na živini. Ex 9:1-7

6. Vrezi (razjede). 2 Mz 9,8–12

7. Toča. 2 Mz 9,13–34

8. Kobilice. 2 Mz 10,1–20

9. Tema. 2 Mz 10,21–29

10. Smrt prvorojencev. 2 Mz 11,1–12,30

Izraelci so prečkali Rdeče morje, kot bi hodili po suhi zemlji, reka Evfrat pa je izsušena za kralje vzhoda. Prav tako je bilo v Exodu žrtvovano pashalno jagnje, da bi se izognili uničujočemu angelu, Jezus pa je naše pashalno jagnje, toda za tiste, ki v Razodetju zavračajo Jagnje, ni izogiba Božjemu srdu.

V: Ali je bila Božja jeza na zemlji očitna že pred tem časom, kot je zapisano v Razodetju 16:1?

O: Da. Mnogi verzi kažejo, da Bog izraža svoj gnev. Vendar noben verz, razen morda tistih, ki se nanašajo na potop, ne kaže, da bi se Božji gnev na zemlji do tega trenutka izražal v tako velikem obsegu.

V: Ali je v Razodetju 16:2 prva skodelica povezana z molitvami svetnikov?

O: Ne. To bi lahko mislili le, če predpostavljamo, da a) je sedem skodelic enako sedmim trobentam (t. i. teorija rekapitulacije) in b) da je kadilo molitev svetnikov v Razodetju 8:3–4 povezano s prvo trobento v Razodetju 8:7.

Vendar pa

a) teorija rekapitulacije ni pravilna, ker je sedem trobent

T1: toča, ogenj in kri, ki sežgejo 1/3 zemlje in rastlinja

T2: ogromna gora; 1/3 morja se je spremenila v kri in 1/3 morskih bitij je poginila

T3: velika zvezda pelina je onesnažila sladko vodo

T4: 1/3 nebeških svetil

T5: kobilice iz brezna, ki so trajale 5 mesecev

T6: štirje angeli in vojska 200 milijonov so ubili tretjino človeštva

T6 1/2: 7 gromov in dva priča

T7: »Kraljestvo sveta je postalo kraljestvo našega Gospoda in njegovega Kristusa.«

7 skodelic se ne ujemajo popolnoma. To so:

B1: grde in boleče rane

B2: Vse morje se je spremenilo v kri in vse morsko življenje je poginilo

B3: sladka voda se je spremenila v kri

B4: sonce je ljudi opeklo z ognjem

B5: tema

B6: Evfrat je izsušil in kralji vzhoda so se zbrali v Armagedonu

B7: Stvar je storjena, velik potres in Babilon je uničen

b) Tudi če bi bila teorija rekapitulacije pravilna, so v Razodetju 8:3–7 sedem angelov s sedmimi trobentami drugačni od osmega angela, ki je imel kadilo z molitvami svetnikov.

V: Ker Raz 16,3 v grščini pravi, da so »duše« v morju umrle, kar se nanaša na morsko življenje, torej duša pomeni življenje, in človek nima »duše«, ločene od svojega telesa, prav tako kot jo nima žival.

O: V 1. Petrovem pismu 3,20 je v grškem besedilu zapisano, da je bilo na ladji rešenih le osem »duš«. Beseda »duša« včasih pomeni »življenje«, kot v Razodetju 16,3. Včasih pa »duša« pomeni duhovni del kristjana, ki je »doma pri Gospodu«, ko smo »ločeni od telesa«, kot piše v 2. Korinčanom 5,8. Upoštevajte, da v tem trenutku nimamo telesa, ampak smo »ločeni od telesa«. Živali imajo živalske duše/življenje, ljudje pa človeške duše/življenje, vendar 1. Petrov 3,20 kaže, da imajo le ljudje duše, ki se lahko rešijo.

Kristjani se ne strinjajo glede tega, ali obstaja posmrtno življenje za živali.

V: Kako se v Razodetju 16,3–4 voda spremeni v kri?

O: Vprašajte Mojzesa. Resno, Vsemogočni Bog lahko stori kateri koli čudež, ki si ga zaželi. Zdelo bi se kot poetična pravica, da bi družba, ki prelije toliko krvi vernikov, dobila kri za pitje. Ne pozabite, da Janez piše o tem, kar je videl in slišal (Razodetje 1:19), zato je bila kri bodisi dejanska kri bodisi nekaj, kar je izgledalo kot kri.

V: Na kaj je to podobno v Raz 16,5?

O: Reka Nil se je spremenila v kri v prvi egiptovski nadlogi v 2. Mojzesovi knjigi 7:14–25.

Poleg tega je zunaj Svetega pisma v 1. Enohu navedena preroška beseda, v kateri je Enoch videl angele, ki so imeli nadzor nad vodami, da bi prinesli uničenje (1. Enoch 66:1–3). Tukaj je citat. »Potem mi je pokazal angele kazni, ki so pripravljeni priti in sprostiti moči podzemnih voda, da postanejo sodba in uničenje za vse, ki živijo in prebivajo na zemlji. Toda Gospod duhov je dal ukaz angelom, ki so bili na dolžnosti, naj ne dvignejo (vodnih) pregrad, ampak naj jih varujejo – kajti to so bili angeli, ki so bili odgovorni za vode. Nato sem odšel iz Enochove prisotnosti.« Stara zaveza: Pseudepigrafi, zvezek 1, str. 45–46. To daje vtis, da je Bog nadzor nad vodami prenesel na angele, vendar je kontekst tega Noe in potop, ne pa konec časov.

V: Kaj je v Razodetju 16,7 tisti glas pod oltarjem?

O: Verjetno je to glas mučencev iz Razodetja 6,9–11.

V: Kakšne bolečine in rane so to v Raz 16,11?

O: Sveto pismo tega ne navaja. Lahko so posledica bolezni, zastrupitve s sevanjem ali nadnaravnega vzroka brez naravnega.

V: Kako bi se v Razodetju 16,12 lahko izsušila reka Evfrat?

O: Reka Evfrat prenaša padavine iz gora vzhodne Turčije in Iraka do Perzijskega zaliva. Lahko gre za nenaden čudežen dogodek brez naravnega vzroka. Ali pa je mogoče, da je dež gorvodno prenehal. Vendar obstaja tudi preprostejša razlaga. Tudi danes so nekateri deli reke Evfrat včasih praktično suhi, ker se veliko vode odvaja za namakanje.

V: Kaj so tri žabe vRev 16:13 –14?

O: Razodetje16:14 pravi, da so to duhovi demonov. Sveto pismo pravi, da so to duhovi demonov, zato ne morejo biti ljudje.

V: Ali lahko v Razodetju 16:14 tudi demoni delajo čudeže?

O: Demoni ne morejo le zavajati in posnemati čudežev, ampak dejansko lahko tudi sami opravijo mnoge čudeže. Spomnite se, da so faraonovi čarovniki spremenili palice v nekaj, kar je izgledalo kot gibajoče se kače. Vendar pa tudi v tem verzu ni nobenega dokaza, da bi Satan ali demoni lahko ustvarili življenje.

Čeprav bi hudič lahko oživil podobo Antikrista, lahko tudi ljudje oživijo robote.

Če povzamemo: demoni lahko počnejo veliko stvari, ki jih lahko počnejo tudi ljudje; demoni imajo tudi dodatne nadnaravne moči, vendar je tisto, kar lahko storijo demoni, zelo malo v primerjavi s tem, kar lahko stori Vsemogočni Stvarnik.

V: Kaj v Razodetju 16:15 pomeni, da naj oblačila ostanejo tukaj?

O: To pomeni, da moramo biti pazljivi. Ker Efežanom6:11 –18 omenja, da si moramo nadeti polno Božjo opremo, vključno z naprsnikom pravičnosti, moramo te stvari imeti pri sebi.

To odraža hebrejsko kulturo, ne grško ali rimsko. Grki so pogosto tekmovali v atletiki goli, rimski vojak, ki je zaspal na svojem položaju, pa ni bil osramočen, ampak ubit. Po judovski Mišni je veljalo, da če je poveljnik templjske policije našel enega od svojih stražarjev, kako spi pod njim, so mu slekli oblačila in jih zažgali, sam pa je bil osramočen in odpuščen.

V: Ali se v Raz 16,16 zgodi Armagedon ali se zgodi šele po tisočletju v Raz 20,8?

O: Kristjani, ki zagovarjajo amilenarizem, trdijo, da oba verza opisujeta isti dogodek. Menijo, da je malo verjetno, da bi bilo dve veliki bitki namesto ene same.

Premilenaristični kristjani bi se držali dobesednega branja teh verzov. Obstajata dve veliki bitki. Le tista pred tisočletjem se imenuje Armagedon, tista po tisočletju pa se imenuje bitka Goga in Magoga. Poleg tega se bitka Goga in Magoga ne odvija v Armagedonu, ampak v okolici mesta Božjega ljudstva.

V: Ali je v Raz 16,19 to »veliko mesto« Babilon?

O: Ne, to je drugo mesto, saj je Babilon posebej omenjen v 16:19 in naprej ter v 17. poglavju. Beckwith je bil glavni komentator, ki je to učil.

V: Kaj bi v Razodetju 16,21 lahko povzročilo 100-funtne toče?

O: To ni navaden toč. Lahko gre za nadnaravni pojav ali pa za fragmenti, ki so nastali ob udarcu meteorita.

V: Ali je v Razodetju 16 sedem skodelic enako kot sedem trobent v Razodetju 8–9?

O: Pravi kristjani se o tem ne strinjajo.

Teorija rekapitulacije trdi, da so enake zaradi podobnosti, ključne razlike pa preprosto spregleda. Afriški donatist Tyconius (370–380/390 n. št.) je bil eden prvih, ki je poučeval teorijo rekapitulacije v zvezi s tisočletjem.

Pri preprosti razlagi ni težav priznati, da obstaja veliko podobnosti, vendar ključne razlike kažejo, da gre za ločeni pojavi, pri čemer je sedem skodelic hujših (pogosto kar trikrat) od sedmih trobent. Tukaj so podobnosti in razlike.

Čeprav obstajajo podobnosti, so si vendarle različni. Na primer, prva skodelica nima ustreznice. Četrta skodelica ne le da nima ustreznice, ampak je tudi popolno nasprotje četrte trobente. Po drugi strani pa se tako šesta skodelica kot šesta trobenta nanašata na reko Evfrat, ob kateri leži Babilon.

Sedem trobent

1. Tretjina dreves in trave je pogorela. Raz 8,7

2. Uničena je bila tretjina morskih bitij in ladij. Raz 8,8–9

3. Zvezda, imenovana pelin; tretjina sladke vode. Raz 8,10–11

4. Zadela je tretjina sonca, lune in zvezd, tretjina dneva in tretjina noči. Raz 8,12–13

5. Bitja, podobna kobilicam, iz brezno. Raz 9,1–12

6. Angeli, spuščeni ob Evfratu. Konjeniška vojska ubije tretjino človeštva. Raz 9,13–21

7. Glasno oznanilo. Raz 11,15–19

Sedem skodelic

1. Rane na tistih, ki imajo znamenje zveri. Razodetje 16:2

2. Morje se spremeni v kri; vse morsko življenje pogine. Raz 16,3

3. Sladka voda se spremeni v kri. Raz 16,4–7

4. Sonce žge ljudi z ognjem. Raz 16,8–9

5. Temna noč. Raz 16,10–11

6. Evfrat se izsuši, da lahko kralji vzhoda pridejo v Armagedon. Raz 16,12–16

7. Veliki potres. Mesto se razdeli na tri dele. Raz 16,17–20

V: Ali je bil Babilon uničen v Raz 16,19 ali v Raz 18?

O: Oba verza govorita o istem prihodnjem dogodku.

V: Kdo je v Raz 17,1–18 ženska Babilon?

O: Kristjani se ne strinjajo glede natančnega mesta. Dve glavni mnenji sta: 1) Rim in rimskokatoliška cerkev ter 2) dobesedni Babilon. Druga, manj pogosta mnenja so sekularizem, liberalno krščanstvo in mormonizem. Naredimo nekaj opažanj o tem odlomku.

1. Je mogočno mesto (Razodetje17:18 )

2. Je zelo zlobno (Razodetje 17:4–6; 18:3)

3. Ubil je veliko kristjanov (Razodetje 17:6)

4. Uničeno bo (Razodetje 17:16; 18:2)

Kristjani se ne strinjajo, katero mesto je to ali bo to. Dve najpogostejši možnosti sta dobesedni Babilon in Rim.

Tukaj je več podrobnosti o Babilonu v Razodetju.

Mesto Babilon

Mesto: (Razodetje17:18 ,18:10 , 16, 18, 19, 21)

Mesto na sedmih gričih: (Razodetje 17:3,9)

Stoji na mnogih vodah, ki predstavljajo narode, množice, države in jezike (Razodetje 17:1,15).

Dim njenega gorenja bo viden z morja: (Razodetje18:17 –18).

Prihodnje mesto opustošenja (Razodetje16:19 ;17:15-18:24 ).

Ves nebesa se bodo veselila uničenja tega kraja (Razodetje 19:1–3).

Bogastvo in moč Babilona

Oblečena v škrlat in škrlatno rdečo, okrašena z zlatom, dragimi kamni in biseri (Razodetje 17:4,16).

Trgovci, ki so obogateli zaradi njenega pretiranega razkošja (Razodetje 18:3,11–17).

Trgovali so tako z človeškimi telesi kot z dušami (Razodetje 18:13).

Vladalo je 7/8+10 kraljev (Razodetje17:10 ).

Šesti kralj je vladal v času pisanja Razodetja (~69–96 n. št.) (Razodetje 17:10).

Vladala je nad kralji zemlje (Razodetje17:18 ).

Zle gnusobe Babilona

Verske z bogokletnimi, demonskimi in magičnimi vidiki (Razodetje 17:3, 18:2,23).

Ponaša se z zakonom s kraljem, ki nikoli ne bo umrl (Razodetje 18:7).

Prešuštna; Velika prostitutka (Razodetje 14:8, 17:1–5, 15–16, 18:3, 9, 19:2).

Najboljši simbol zanjo je hudobna ženska (Razodetje 17:1–7 in Zaharija 5:5–11).

Omamljajoča (Razodetje 17:2; 18:3,23).

Izrazit zlati kelih norosti (Razodetje 14:8, 17:2,4; 18:3,6).

Vodi vojno proti Jagnjetu (Razodetje17:14 ).

Opit s krvjo svetnikov, tistih, ki so pričevali o Jezusu (Razodetje 17:6,18:24 , 19:2).

Dom za demone in zatočišče za vsakega nečistega duha (Razodetje 18:2).

Verniki morajo zdaj pobegniti! (Razodetje 18:4, Jeremija 50:8, 51:6,45–47)

Ne glede na to pa se moramo vedno izogibati življenjskemu slogu, ki ga predstavlja Babilon.

V: Katere druge povezave med Rimom in Babilonom najdemo v Razodetju 17:1–18?

O: Babilon je bil prvotno dom skrivnostne vere. Toda potem, ko so Perzijci najprej osvojili Babilon, nato pa ga uničili, so preprečili izvajanje te skrivnostne vere, zato se je ta preselila v Pergamon v Mali Aziji. Njen vodja se je imenoval »varuh mostu« med tem in onim življenjem. V latinščini je to »Pontifex Maximus«. Kasneje so ta naziv uporabljali papeži.

Malikovanje in odpadništvo Božjega ljudstva sta bila opisana kot prešuštvo v Izaiju 23:15–17; Jeremiju 2:20–31; 13:27; Ezekielu 16:17–19; Ozeju 2:5; Nahumu 3:4. Po drugi strani pa so bili Ninive v Nahumu 3:1,4; Tir v Izaiju 23:15–17 in Babilon v Jeremiju 23:17 obtoženi, da so prostitutke. Nikoli niso bili Izraelci, zato niso bili »prešuštni« sami po sebi, ampak poganski.

V: Kaj v Razodetju 17:1–18 kaže, da Babilon tukaj morda ni le Rim?

O: Rim je bil prvotno zgrajen na sedmih gričih: Palatinskem, Aventinskem, Celijskem, Eskvilinskem, Viminalnem, Kvirinalnem in Kapitolinskem griču. Kasneje pa se je razširil in vključil še osmi grič, Pincijski. Vendar se je Rim še vedno imenoval Septimontium, ali »mesto sedmih gričev«. Sedem cesarjev je premalo za Nerovo obdobje, za Domicijanovo obdobje pa jih je preveč.

O Babilonu, mestu, ki leži ob mnogih vodah, se govori v Jeremiju 51:13.

Babilon je v puščavi v Izaiju 21:1, njegov padec pa je napovedan v Razodetju 14:8; 18:2; Jeremija 51:8.

Nekateri so menili, da bi to lahko bil Evropski skupni trg, kasneje Evropska unija, saj je bilo prvotno deset držav, čeprav jih je zdaj več. (Španija, Portugalska, Italija, Grčija, Francija, Nemčija, Avstrija, Švica, Irska, Belgija, Nizozemska, Luksemburg itd.)

Nekateri menijo, da je Babilon odpadniško krščanstvo, tako katoliško kot protestantsko, ali ekumenska cerkev. (Ni omenjeno niti za niti proti vzhodnim pravoslavnim, koptskim ali nestorijancem.)

Nekateri verjamejo, da to ne more biti Rim, ker Rim ni bil na tak način nenadoma uničen. Dejansko so Rim leta 410 n. št. oplenili Goti, po tem, ko so ga leta 455 n. št. oplenili Vandali, pa je za vedno izgubil svoj pomen.

Medtem ko je Rim zelo blizu morja, z bližnjim pristaniščem Ostia, je Babilon daleč v notranjosti. Vendar bi bilo mogoče reko Evfrat v zadnjih časih spremeniti v reko, po kateri bi plule ladje. Evfrat je že dovolj širok, a na nekaterih mestih ni dovolj globok. Vendar bi ga bilo mogoče poglobiti. Za primerjavo: Panamski prekop ima ugrez 15,2 metra, globina reke Evfrat pa se giblje od 1 m do 45 m. Trenutno Evfrata ne bi uporabljali za oceanske ladje, saj ga danes prečkajo 22 jezov.

Nek pisec trdi, da Razodetje 17,8–9 dokazuje, da to ne more biti Rim, ker rimski kralji ne bodo napadli mesta Rima. Vendar pa to ne upošteva dejstva, da je zver politična sila, ženska pa verska. Dejansko so posvetne vlade v Italiji večkrat bojovale proti papežem, jih napadale, ubile in zamenjale.

V: Katere so v Razodetju 17,1–18 podobnosti z Babilonom iz Izaija 13 in Jeremija 51?

O: Tukaj so podobnosti.

V: V Raz 17:1-18, kdo ali kaj je škrlatna zver?

O: Bog tega še ni razkril, vendar nam je dal dvanajst namigov.

1. Škrlatna zver

2. Pokrita z bogokletnimi imeni

3. Sedem glav, ki predstavljajo tako sedem gričev kot sedem kraljev

4. Pet kraljev je padlo, eden je in eden še pride

5. Deset rogov, ki simbolizirajo deset kraljev, ki še niso prejeli kraljestva

6. Zver sama je osmi kralj

7. Ti 11 kraljev bo vodilo vojno proti Jezusu, a Jezus jih bo premagal

8. Ženska Babilon je veliko mesto, ki jaha to zver

9. Zver je nekoč bila, zdaj je ni, a se bo dvignila iz brezna.

10. Na koncu bo zver doživela svoj propad

11. Zavrženi ljudje bodo osupli nad zverjo, ker je nekoč bila, zdaj je ni, a bo vendarle prišla

12. Zver bo uničila žensko

Glej tudi Razodetje 19:19–21. Mnogi komentatorji menijo, da gre za isto škrlatno zver iz Razodetja 13:1.

V: Ali bi v Razodetju 17:1–18 glave škrlatne zveri lahko predstavljale rimske cesarje?

O: Verjetno ne, saj je ponovni vzpon Babilona prihodnji dogodek, ki se še ni uresničil. Če želiš poskusiti primerjati rimske cesarje, tukaj je njihov seznam. Meni se, da je bila Knjiga razodetja napisana okoli let 95–96 n. št., kmalu pred Domicijanovo smrtjo.

V: Zakaj bi imela v Razodetju 17:5 napisano ime na čelu?

O: Po navedbah rimskih pisateljev Seneke in Juvenala je bilo med rimskimi prostitutkami običajno, da so imele ime napisano na čelu. Tako so se jih stranke lažje spomnile in jih lahko poklicale po imenu. Tudi Jeremija 3:3 omenja čelo nečistnice, kar bi lahko bil isti običaj tudi zunaj Rima.

V: Kako je bil Babilon v Razodetju 18,1–3 pokvarjeno mesto trgovine in moči, če je bil Babilon v Razodetju 17 verski sistem?

O: Če mislite, da na videz neoporečen verski sistem ne more biti hkrati tudi pokvarjena koncentracija zaslužka in moči, se motite. Žal so celo Jezusa in križ uporabili kot opravičilo za storitev zla in nadzor nad drugimi. Čeprav poglavja 17 ter 18–19 poudarjajo različne vidike mesta, gre za isto mesto.

V: Kako je v Razodetju 18:2 lahko nek kraj »zbirališče vsakega nečistega duha«?

O: Nekateri prevodi namesto »zbirališče« uporabljajo besedo »ječa«, ker se tam zli duh zadržuje, vendar nikjer ni navedeno, da je to neprostovoljno.

Zanimivo je razmišljati o tem, kaj pravzaprav privlači zle duhove na določeno mesto. Ali je to pomanjkanje krščanskega pričevanja, ki bi jih spominjalo na njihov popoln poraz zaradi Jezusove smrti in vstajenja? Ali je to strpnost do drugih zlih duhov? Ali je to spodbujanje zla s strani ljudi in njihovo odpiranje zlim duhovom? Ali so to poganski idoli, ki jih častijo ljudje? Ne vemo, kateri od teh razlogov je glavni, ali gre za vse naštete ali pa obstaja še več razlogov. Vendar ne želimo, da bi kakršni koli zli duhovi bili privabljeni v naš dom, zato ne želimo, da bi kakršne koli podobe malikov ali okultnih simbolov dajale niti najmanjši namig, da bi se zli duhovi v našem domu počutili udobno.

V: Kakšna je v Razodetju 18,3 razlika med željo po povečanju dobička in pohlepom?

O: Obstaja več načinov, kako biti pohlepen. Če nisi pohlepen na vseh teh načinov, ampak le na enem, si lahko še vedno pohlepen.

Prvič, povečevanje dobička za vsako ceno – ne glede na to, ali je to zakonito, etično ali moralno – pomeni, da denar postavljaš pred Boga. Vendar pa lahko dobiček povečaš tudi na zakonite načine, v katere Bog ne želi, da bi se vpletal – na primer z delnicami podjetij, ki se ukvarjajo z marihuano.

Drugič, prodajalci včasih lažejo (kar imenujemo »prekrivanje resnice«), da bi prodali svoje izdelke. Na enem delovnem mestu, kjer sem delal, je stranka vprašala prodajalca, ali izdelek počne to in to. Prodajalec je vedel, da ne, a je stranki vseeno rekel, da počne. Nato je prodajalec sporočil nazaj v pisarno, da morajo ljudje takoj delati na tej funkciji.

Ali je nakup in prodaja delov plodov za raziskave slabo, saj bi bili ti plodovi tako ali tako prekinjeni?

Tretjič, lahko se potrudite, da dosežete najnižjo možno ceno, ali plačate najnižjo možno plačo, ne glede na to, kaj je pošteno.

Četrtič, če sam ne želiš početi teh stvari, lahko še vedno zaposluješ in nagrajuješ ljudi, ki jih počnejo, ter spregledaš njihovo pohlepnost, dokler le dosegajo rezultate.

V: Kako lahko v Raz 18,4 kristjani grešijo s tem, da so danes del zlobnega sistema, glede na to, da je Bog hotel, da je bil Jožef del egipčanske vlade v 1 Mz 41–47 in Daniel v Dan 2 in 6?

O: Jožef je zasedal zelo visok položaj v vladi, ki ni priznavala Boga. Čeprav je egipčanska religija častila lažne bogove, niso izvajali zla, kot sta človeška žrtvovanja ali verska prostitucija, ki sta ju prakticirale nekatere druge religije. Nehemija je bil, čeprav Jud, perzijski guverner Judeje in je bil točno tam, kjer ga je Bog hotel imeti. Danielov primer je zanimivejši. Babilonci so se ukvarjali z astrologijo in magijo, in Daniel je bil v njihovih očeh podoben tem ljudem. Daniel sam teh stvari ni počel, in ko se je v Betlehemu pojavila Jezusova zvezda ter so modri vedeli, da se bo Mesija rodil v Judeji – kako bi to sploh vedeli, če jih Daniel ne bi poučil o edinem pravem Bogu?

Danes si lahko zastaviš pet vprašanj. Če je tvoj odgovor na katero koli od njih negativen, potem začni iskati drugo službo.

1. Ali morate grešiti (bodisi v zvezi z osebno moralo bodisi z napačnim ravnanjem do drugih), da bi opravljali svoje delo ali storili, kar želi vaš šef? Tehnično gledano v tem konkretnem primeru to morda ni razlog za odpoved službe. Ne smete grešiti niti dopustiti, da bi ljudje mislili, da grešite. Morda je boljše pričevanje, če vas odpustijo, kot če sami odpoveste službo.

2. Ali s svojim delom spodbujate greh, grešni način življenja ali lažnega boga?

3. Ali tvoje delo in delo tvojega podjetja prinašata kakšno korist drugim ljudem ali družbi? Če ne, to ni tako hudo kot prvi dve točki, a ali ne bi veliko raje delal za podjetje, ki prinaša korist?

4. Ali imaš na delovnem mestu sploh kakšno priložnost, da z drugimi deliš svoje življenje in evangelij?

5. Ali te tvoji odnosi na delovnem mestu približujejo Bogu ali te oddaljujejo od Njega?

V: Zakaj je v Razodetju 18,6 Babilon prejel dvojno plačilo za to, kar je storil?

O: To je najverjetneje grški izraz, ki pomeni, da se je škoda, ki jo je povzročila, »podvojila« in se vrnila k njej. Podobno je angleškemu izreku »kar seješ, to žanješ«. Vendar pa požig Babilona ne pomeni uničenja vse politične moči, saj drugi kralji še vedno vladajo in dogajanje opazujejo z varne razdalje.

V: Ali bi v Raz 18,13 moralo biti zapisano »sužnji« ali »telesa« ljudi?

O: Trgovanje s sužnji bi pomenilo trgovanje s telesi moških. Doslovna grška beseda tukaj je soma, kar pomeni »telo« in iz katere izhaja naša beseda »somatski«. Po drugi strani pa danes nekateri trgujejo z deli teles splavljenih dojenčkov za raziskave. Prav tako nekateri zaslužijo denar s prodajo delov teles za nadomestne organe.

V: Kako lahko v Razodetju 18,13 ljudje trgujejo z dušami ljudi?

O: Ljudje lahko trgujejo z dušami ljudi na vsaj tri načine.

Življenja: Grška beseda za dušo lahko pomeni tudi življenje. Trgovci s sužnji lahko ugrabljajo ljudi in prodajajo sužnje, mnoga starodavna cesarstva pa so v bistvu temeljila na suženjstvu. Po ocenah je bilo dve tretjini prebivalcev Rimskega cesarstva sužnjev.

Duhovno: Mnogi ljudje na vseh celinah so uporabljali vero kot sredstvo za finančni dobiček, kot opozarja 1 Timotej 6:5. Njihova »trgovina« poteka z dušami ljudi.

Odpustki: Katoliška cerkev, zlasti v srednjem veku, je učila, da bodo katoličani, ki so storili lahke grehe, trpeli v ognjenem vicah, preden gredo v nebesa. Vendar je bilo mogoče to bivanje skrajšati – zase in za druge – s plačilom denarja cerkvi, kar so imenovali odpustki.

V: Kako je v Razodetju 18:9–19 lahko bil Babilon tako priljubljen med kralji, trgovci in mornarji, potem ko se je v Razodetju 17:6 opil s krvjo svetnikov?

O: Tri besede: bogastvo, kratka spomin in brezbrižnost.

Bogastvo: Bila je priljubljena pri vseh teh kraljih in trgovcih na zemlji, čeprav je na nek način vladala nad drugimi mesti, ker so cenili bogastvo, ki so ga zaradi nje ustvarjali. Bili so pripravljeni spregledati nekaj zla, pravzaprav veliko zla, dokler so s tem zaslužili več denarja. Primerno je, da trgovci niso mogli najti nikogar, ki bi kupil njihovo blago, ko Babilon ni nikomur dovolil kupovati ali prodajati, če ni imel znamenja zveri.

Kratkospominskost: Navada padlih ljudi je, da pozabijo na zloben značaj nekaterih ljudi in entitet, kadar jim to ustreza ali je za njih donosno.

Apatija: Ubijanje vernikov v Razodetju 17,6 in 18,24 jim ni škodovalo, zakaj bi se torej menili za stvari, ki jim ne škodujejo? Obstajal je pregovor: »Ne strinjam se s tem, kar praviš, a bom branil tvojo pravico, da to rečeš.« Kako pogosto vidite, da se nekdo zavzema za pravice nekoga, s katerim se osebno ali politično ne strinja? Zdi se, da je to vedno redkejše.

Kot stranska opomba: grška beseda za trgovca, emporoi, je pomenila nekoga na potovanju in iz nje izhaja angleška beseda emporium.

V: Kako se lahko v Razodetju 18:20 in Razodetju 19:3 pobožna bitja v nebesih veselijo uničenja drugih?

O: Oni, pa tudi mi, se lahko veselimo, da je bila storjena pravica, prav tako kot so se vsi Američani, celo nemško-ameriški, veselili, ko so bili nacisti poraženi.

V: Zakaj menite, da so v Raz 18,22–23 glasbeniki, delavci in čarovništvo tako izpostavljeni?

O: V sodobni zahodni družbi sta rock'n'roll in tovarne v ospredju. Čarovništvo v zahodni kulturi ni tako pogosto, toda grška beseda »pharmakon« se tukaj lahko nanaša tudi na droge in strupe.

V: Kaj je nenavadnega pri besedi »Hallelujah« v Raz 19,1.3.4.6?

O: To je hebrejska beseda, ki pomeni »Hvalite Boga«. Ta beseda se pogosto pojavlja v Psalmih v Stari zavezi, v Novi zavezi pa je uporabljena le štirikrat, in sicer vsakič v tem poglavju. Ta zmaga si vsekakor zasluži več kot eno »Hallelujah«!

V: Ali so v Raz 19,8 bele obleke svetnikov simbol, ki podpira katoliško doktrino o odpustkih, kot trdijo nekateri katoliki?

O: Ne. Bele obleke so simbol, vendar Razodetje 19,8 podaja popolno razlago tega, kaj bele obleke pomenijo. Predstavljajo pravična dejanja svetnikov. Nič ne nakazuje, da bi se pravična dejanja ene osebe lahko prenesla na drugo ali da bi lahko skrajšala nekoga bivanje v vicah.

Tu je treba opozoriti na pomembno točko. Mnogi ljudje, ne le nekateri katoliki, v Svetem pismu vidijo povsem neutemeljene koncepte, pri tem pa se sploh ne zavedajo, da v tem odlomku ne morejo najti niti enega mesta, ki bi podprlo ta nov koncept.

Predstavljajte si za trenutek, da imate noro razlago, da ta odlomek napoveduje ponovni razcvet tekstilne industrije. Kako bi lahko ugotovili, ali je vaša razlaga nora ali ne?

Tukaj je nekaj predlogov.

1. Molite in prosite Boga za pomoč pri razumevanju, kaj je hotel povedati. Če poskušate razumeti, kaj pravi Sveto pismo, in vas ne zanima pomoč pri razumevanju pomena, ki ga je nameraval Bog, je to tako protislovje kot tudi izguba časa.

2. Razumite, kaj je razlaga. Razlaga je uporaba (od Boga dane) razumske presoje, da se verz logično poveže z verzi pred in za njim, z verzi v drugih delih Svetega pisma in/ali z zunanjimi dogodki, da bi prišli do trditev, ki niso v Svetem pismu. Vsi razlagamo, ne le Sveto pismo, ampak vse, kar beremo. Prava razlaga je dobra stvar, vendar se ljudje lahko odločijo, da v Sveto pismo vlagajo tisto, kar jim paše, in to prikrivajo kot razlago.

3. Razlikujte med tem, kar odlomek izrecno pravi, in tem, kar po vaši interpretaciji pomeni. Ne govorite »Sveto pismo pravi« ali »Bog pravi« o nečem, česar Sveto pismo dejansko ne pravi, ampak je to le interpretacija.

4. Kristjani se pri razlagi Svetega pisma potrebujejo med seboj, saj nihče ni nezmotljiv. Če vaša razlaga predpostavlja, da je bil odlomek napisan v skrivnem kodnem jeziku, ki ga tisočletja nihče ni mogel razbrati, je dobro, da svojo razlago postavite pod vprašaj.

5. Preverite veljavnost svoje razlage. Če trdite, da grški jezik pomeni »to«, zgodnji kristjani, ki so govorili grško in pisali o tem odlomku, pa ne bi prepoznali vaše razlage jezika, ki je bil za mnoge med njimi materni jezik, ste spet pri skrivnih kodah. Zgodnji kristjani niso bili brez napak in niso imeli enotnih stališč o vsem. Vendar pa lahko z branjem pisem in komentarjev teh pobožnih mož pridobimo razumevanje obsega (in, kar je še pomembneje, pomanjkanja obsega) pomena grških stavkov v Svetem pismu.

V: Zakaj je Janez v Raz 19,10 in 22,8 padel pred noge tistih angelov?

O: Za padle ljudi je očitno vse preveč enostavno častiti angele, Marijo ali druge svetnike. Na splošno je tudi za kristjane enostavno zdrsniti v malikovanje v eni ali drugi obliki.

V: Kako je v Razodetju 19,10 Jezusovo pričevanje duh preroštva?

O: Tukaj so tri razlage Razodetja 19,10.

1. Izraz »Jezusovo pričevanje« pomeni Jezusovo lastno pričevanje o sebi. Njegovo življenje, učenje in duh so vir preroštva. To pričevanje se v veliki meri nanaša na prihodnost.

2. Z izrazom »Jezusovo pričevanje« je mišljeno naše pričevanje o Jezusu. Prerokovanje, ki izhaja od Boga, temelji na Jezusovem pričevanju in se potrdi s tem, da Jezusa imenuje Gospoda (1 Korinčanom 12:3, 1 Janezovo pismo 4:1–3). Resnično prerokovanje bo skladno z Jezusovim življenjem in besedami.

3. Oboje bi lahko bilo res.

V: Ali se Raz 19,11–18 nanaša na Jezusa?

O: Vsekakor da, po mnenju starodavnih pisateljev iz časa pred nicejskim koncilom:

Irenej iz Lyona (182–188 n. št.) pravi »in spet [v Apokalipsi]« ter takoj citira Razodetje 19,11 in naprej (citirano 19 od 24 besed) ter 19,12–16 (celoten citat). Pravi, da se nanaša na Jagnje, Božjo Besedo, Sina človeka, Božjega Sina. Irenej, Proti herezijam, knjiga 4, poglavje 21.11, str. 491–492

Hipolit iz Portusa (222–235/236 n. št.) v celoti citira Razodetje 19,11–12, kot ga je zapisal Janez v Apokalipsi. Pravi, da se to nanaša na Besedo. Proti hereziji Noeta, poglavje 15, str. 229

Kiprian iz Kartagine (okoli 246–258 n. št.) v celoti citira Razodetje 19,11–16, kot je zapisano v Razodetju. Pravi, da se to nanaša na Božjo Besedo, Sina človeka. Ciprianove razprave, razprava 12, 2. del, poglavje 30, str. 527–528

Origen (okoli 227–240 n. št.) v svojem »Komentarju k Janezu«, knjiga 2, poglavje 4, str. 325, pravi, da gre za Logos, Božjo Besedo

V novejšem času: »The Bible Knowledge Commentary: New Testament«, str. 976–977, »The Expositor’s Bible Commentary«, zvezek 12, str. 573–575, »New International Bible Commentary«, str. 1623, »The Expositor’s Greek Testament«, zvezek 5, str. 466, »Revelation 8–22: An Exegetical Commentary«, str. 381–382, 387, 396, ter »Believer’s Bible Commentary«, str. 2376, vsi navajajo, da se to nanaša na Jezusa.

V: Kako se Raz 19,11–21 navezuje na druge verze o Kristusovem drugem prihodu, in sicer na Ps 9,1–9; 24,7–10; 96,10–13; 110; Iza 9,6–7; Jer 23,1–8; Ez 37,15–28; Dan 2,44–45; 7,13–14; Oz 3,4–5; Am 9,11–15; Mi 4,7; Zah 2,10–12; 12; 14,1–9; Mt 19:28; 24:27–31; 25:6, 31–36; Mk 13:24–27; Lk 12:35–40; 17:24–37; 18:8; 21:25–28; Apg 1,10–11; 15,16–18; Rim 11,25–27; 2 Tes 2,8; 2 Pet 3,3–4; Jud 14–15; Raz 1,7–8; 2,25–28; 16,15; 22,20?

O: Vsi ti odlomki prikazujejo zelo skladno sliko, pri čemer nekateri verzi vsebujejo dodatne podrobnosti.

V: Kako Jezus v Raz 19,11 in Iz 11,4 vodi vojno, saj je v Iz 9,6 Knez miru?

O: Pri odgovoru je treba upoštevati dve točki.

Dva prihoda: Izaija 9:6 se nanaša predvsem na Kristusov prvi prihod, medtem ko se druga dva verza nanašata na Kristusov drugi prihod.

Hkrati: Jezus se bori proti grehu ter svojemu ljudstvu prinaša resničen mir in spravo.

V: Kako bi v Razodetju 19,11 nebesa lahko bila »odprta«, če je Janez v Razodetju 4,1 videl le vrata v nebesa?

O: Majhna vrata so bila namenjena le za vstop v nebesa. Odprta so bila tudi takrat, ko je Janez v Razodetju 11:19 videl tempelj. Tukaj pa so nebesa široko odprta, da lahko Jezus in njegova celotna vojska pridejo dol.

V: Zakaj v Raz 19,11 to ne more biti potovanje v nebesa?

O: Pri potovanju Kristus nenadoma in nevidno pride po svoje svete, da jih odnese s zemlje. Tukaj pa Kristus veličastno prihaja s svojimi svetimi na zemljo. Kristus med potovanjem nikoli ne dotakne zemlje; namesto tega se mu sveti srečajo v zraku.

V: V Razodetju 19:13, od kod je prišla kri, ki je obarvala Jezusovo oblačilo?

O: Zanimiva stranska opomba je, da judovski Targum Jonatana (napisan po Razodetju) v 1. Mojzesovi knjigi 49:10 in naprej pravi, da bo bojeviti Mesija imel oblačila obarvana s krvjo svojih sovražnikov. Vendar se je to zgodilo, preden je Kristus uničil svoje sovražnike, zato gre za grozdje jeze.

Ko je Jezusova obleka v Razodetju19:13 namočena v krvi in ko v Razodetju19:15 stopa po Božjem grozdnem stiskalniku jeze, gre za isto simboliko kot v Izaiju 63:1–3. Grozdni stiskalnik je omenjen tudi v Joelu 3:13 in Razodetju 14:17–20.

Nekateri menijo, da gre za kri njegovih sovražnikov, ki jih je poteptal v stiskalnici Božjega srda. Toda kako bi lahko bila Kristusova oblačila namočena v krvi njegovih sovražnikov, če se z njimi še ni spopadel? Hipolit (222–235/236 n. št.) in Origen (225–254 n. št.) sta menila, da gre za Kristusovo kri.

Čeprav bi kri na oblačilu lahko predstavljala Jezusovo lastno kri, kri svetnikov ali kri nepravičnih, je najverjetneje krvavo rdeča barva, ki nastane pri stiskanju grozdja jeze, čeprav ne nujno kri Božjih sovražnikov.

V: Zakaj je v Raz 19,16 ime zapisano na Kristusovem stegnu?

O: Obstajata dva različna odgovora.

Stegno: Če se približuje jezdec na konju, imena na hrbtu, trebuhu ali spodnjem delu noge ne bi bilo mogoče videti, najbolj jasno pa bi bilo vidno na stegnu.

Zastava: Grški besedilni vir pravi, da je Njegovo ime napisano na Njegovem stegnu. Vendar nekateri menijo, da je bilo Razodetje prvotno morda napisano v aramejščini. Če predpostavimo, da je Janezovemu grškemu besedilu podlaga semitski izvirnik, bi lahko prepisovalec po pomoti zamenjal hebrejsko ali aramejsko besedo za zastavo, degel, z besedo za nogo, regel. Vendar ni dokazov za obstoj semitskega izvirnika.

V: Zakaj je v Raz 19,17–19 ta večerja krvava?

O: Res se nekoliko sliši kot klavnica, kjer se zakoljejo živali, le da v večjem obsegu. To pravico imamo nad živalmi, in prav ali narobe, vsi generali menijo, da imajo to pravico nad ljudmi v vojni. Še bolj pa ima Bog pravico, da konča življenje človeka, kadarkoli in kakor koli želi.

Kot stranska opomba: velika prihodnja bitka med Bogom in njegovimi sovražniki je omenjena tudi v nebiblijskih knjigah 1 Enoch 90:13–19, 4 Ezra 13:1–13; Vnebovzetje Mojzesa 10; Salomonovi psalmi 17:23–31; ter Mrtvomorskih rokopisih 1QMH in 1QH 6:25f. Vendar pa ti opisi govorijo o spopadu med božanskimi silami, ki jih vodi Mesija, in nevernim vladarjem.

V: Ali bo v Razodetju 20,1–15 na zemlji dobesedno tisočletje?

O: Razodetje 20:1–7 govori o tisočletnem obdobju, v katerem bo Satan zvezan, verniki pa bodo obujeni k življenju in bodo vladali s Kristusom. Tukaj so tri glavna stališča.

Premilenialisti razumejo Raz 20,1–7, pa tudi druga svetopisemska preroštva, kot resnične, nezavajajoče izjave o prihodnosti. Preroštva pogosto vsebujejo simboliko, zato lahko 1.000 let pomeni dolgo časovno obdobje. Premilenialisti verjamejo:

Satan trenutno ni zaprt v brezno (Razodetje 20:3)

Narodi so danes še vedno zavedeni (Razodetje 20,3)

Nihče še ni bil obglavljen, ker ni sprejel znamenja, in nato ponovno obujen k življenju (Razodetje 20,4)

Verniki ne vladajo s Kristusom le v tem času (Razodetje 20,4.6)

Ne glede na to, kakšno teologijo ima nekdo glede drugih točk, verovanje v jasni pomen prihodnjega tisočletnega vladanja Kristusa v Razodetju 20 iz nekoga naredi premilenialista. Glede potovanja v nebesa so premilenialisti lahko pred-tribulacijski, sredi-tribulacijski, post-tribulacijski, pred-jezo ali »pan-tribulacijski« (ne vemo, kdaj se bo potovanje v nebesa zgodilo, a se bo na koncu vse izšlo!). Premilenialisti lahko druge obravnavajo kot »liberalce konca časov«, ki Jezusa v Razodetju 1:3 ne jemljejo resno; 22:7, in trdijo, da ta knjiga Svetega pisma danes za nas nima velikega pomena.

Amilenialisti zanikajo tisočletje na zemlji, namesto tega pa verjamejo, da se tisočletje v alegoričnem smislu odvija v nebesih že od začetka cerkvene dobe in/ali prav zdaj v življenju vernikov na zemlji. Glavna razlika med premilenialistom in amilenialistom ni v razlagi določenih odlomkov, ampak temveč v tem, da amilenialisti večino knjige Razodetja obravnavajo kot resnično, a nerazumljivo. Prav tako večino preroštev, na primer v knjigi Daniela, razlagajo kot nebesedne, ne kot dejanske napovedi prihodnosti. Amilenialisti sicer potrjujejo, da polno uresničevanje Božjega kraljestva čaka na prihodnji Jezusov povratek in da bo prišlo do odvzema. Menijo, da premilenialisti človeški dogmi pripisujejo vlogo Božje besede, kar je v nasprotju s 1. pismom Korinčanom 4:6 in Pregovori 30:5–6.

Postmilenaristi so v svoji nebesedni razlagi tako podobni amilenaristom, da je težko ugotoviti, ali so bili Avguštin in drugi amilenaristi ali postmilenaristi. Glavna razlika je v tem, da postmilenaristi verjamejo, da se tisočletje na zemlji dogaja že zdaj in da se bo svet vedno bolj izboljševal, dokler Kristus končno ne pride. To stališče je bilo bolj priljubljeno pred drugo svetovno vojno.

Kdo verjame v katero stališče

Med premilenaristi v zgodnji cerkvi so Papias (umrl leta 163 n. št.), Justin Mučenik v delu »Dialog s Trifonom« 80:1 (umrl leta 165 n. št.), Irenej v delu »Proti herezijam«, poglavji 34 in 35 (182–188 n. št.), Komodian v poglavju 43, str. 211 (198–220 n. št.), Tertulijan v delu »Proti Marcionu« (3:25 , 207 n. št.) ter Avguštin, preden se je srečal z donatistom Tikonijem.

Med premilenialiste danes spadajo teologi dispensacionalizma, biblične cerkve, večina konzervativnih baptistov, mnogi karizmatiki ter nekateri člani neodvisnih krščanskih cerkva. Med znanimi premilenialističnimi pisci so Chuck Swindoll, John Walvoord in mnogi drugi. Dallas Theological Seminary je nekoč dopuščal diplomo le premilenialistom, vendar so po besedah sedanjega študenta to politiko spremenili.

Med tistimi, ki so v zgodnji cerkvi zanikali dobesednih 1.000 let, je bil Dionizij Aleksandrijski (okoli leta 265 n. št.). V času Euzebija (okoli leta 325 n. št.) mnogi krščanski voditelji niso bili premilenialisti. Tako a- kot postmilenialisti trdijo, da je Avguštin kasneje zavzel njihovo stališče. Postmilenarizem je postal privlačen, ko je krščanstvo postalo uradna religija Rimskega imperija.

Med amilenialisti danes spadajo teologi zaveze, luteranci, manjšina baptistov, katoliki, večina presbiterijanskih in reformiranih cerkva ter R. C. Sproul.

Zgodnji, grško govoreči kristjani se niso strinjali glede dobesednega tisočletja. Vendar sta se že v zgodnji cerkvi obe skupini medsebojno sprejemali v Kristusu. Bogaboječi kristjani zagovarjajo obe stališči.

Prednosti in slabosti

Ali torej Sveto pismo uči o dobesednem tisočletju na zemlji ali ne? Čeprav priznam, da sem sam trden premilenialist, moj namen tukaj ni, da vas prepričam, da je premilenializem resničen. Namesto tega vam želim predstaviti obe strani, da se sami odločite.

Tukaj so tri razlage Razodetja 20:

Premilenaristično stališče

1–2) V prihodnosti bo angel s ključem do brezno ujel Satana in ga zvezal bodisi za tisoč let bodisi za daljše obdobje.

3) Satan bo vržen v brezno. Ker je Satan lahko le na enem mestu hkrati, ne bo na zemlji, v nebesih niti nikjer drugje. Trenutno se Satan potika naokrog kot rjoveči lev, kot piše v 1. Petrovem pismu 5,8.

Danes so mnoge narode zavedeni v tem smislu, da zanikajo Božjo resnico in preganjajo Božje služabnike. Narodi zemlje bodo med tisočletjem priznali Kristusa.

4) Tisti, ki so bili obglavljeni, ker niso častili zveri niti sprejeli znamenja na čelu ali roki, so bili fizično obujeni in so živeli s Kristusom. Zver in te obglavljenja se še niso zgodile.

5) Preostali mrtvi iz 5. verza še niso bili obujeni k življenju. (v 5. verzu je uporabljena ista grška beseda za »obujeni« kot v 4. verzu)

6) Tisti v prvem vstajenju bodo duhovniki in bodo vladali med tisočletjem. Izpolnile se bodo vse neizpolnjene starozavetne obljube Judom, zgradil pa se bo tudi tisočletni tempelj.

7) Po tisočletju bo Satan spet izpuščen in bo zavajal narode.

8–9) Nato se bodo narodi zbrali v ogromno vojsko in obkolili Jeruzalem. To je sodba v dolini Jošafat, ne pa Armagedon, ki se je zgodil več kot 1.000 let prej. Ogenj bo prišel z neba in jih ubil. To je drugačna bitka kot tista v Razodetju 19.

10) Hudič se bo pridružil zveri in lažnemu preroku, ki sta bila že v Razodetju 19:20 vržena v ognjeno jezero. Tam bosta za vedno trpela v zavesti.

11) Nato bodo mrtvi stali pred Bogom, nekateri bodo sodeni po Knjigi življenja, drugi pa po svojih delih. Vsak, čigar ime ni v Knjigi življenja, bo utrpel drugo smrt v ognjenem jezeru.

Amilenaristična [in postmilenaristična] stališča

1–3) Satan je bil zvezan, medtem ko je bil Kristus na zemlji. Satan je bil že zvezan in vržen »v brezno« ob Kristusovem vstajenju [ali pa okoli leta 325 n. št.].

Satan trenutno ne zavaja več narodov na zemlji, čeprav bo to storil na koncu. »Zavajanje« bi tukaj lahko pomenilo, da so se odpovedali svoji suverenosti, da bi sledili Satanu.

4) Med tistimi, ki so bili obglavljeni, ker niso častili zveri, so verjetno vsi kristjani. Ti zdaj vladajo s Kristusom v nebesih [ali pa Kristus zdaj vladaja z verniki na zemlji]. Verz 4 se ne nanaša na fizično vstajenje, ampak na duhovno vstajenje v novo življenje v Kristusu.

5) Preostali mrtvi ne bodo fizično vstali od mrtvih šele po tem obdobju. [Različica tega stališča je, da je, ker so grške besede v istem kontekstu enake, tudi to drugo vstajenje le duhovno.]

6) Prvo vstajenje se nanaša bodisi na naše novo življenje v Kristusu bodisi na fizično vstajenje le vernikov po tem času. Verniki zdaj vladajo s Kristusom v nebesih [ali pa Kristus zdaj vladajo v njihovih srcih na zemlji].

7) Na koncu bo Satan spet uporabil neposredno moč.

8–9) Nato se bodo narodi zbrali v ogromno vojsko in obkolili Jeruzalem. Bitka pri Armagedonu in v dolini Jošafat sta ista bitka. Ogenj bo prišel z nebes in jih ubil. To je ista bitka kot tista v Razodetju 19. Dejansko je celoten odlomek Razodetja 20,1–10 »povzetek« prejšnjih delov Razodetja z drugega zornega kota.

10) Hudič bo vržen v ognjeno jezero takoj potem, ko bosta vanj vržena zver in lažni prerok. V njem bodo večno trpeli v polni zavesti.

11) Nato bodo mrtvi stali pred Bogom, nekateri bodo sodeni po Knjigi življenja, drugi pa po svojih delih. Vsak, čigar ime ni v Knjigi življenja, bo utrpel drugo smrt v ognjenem jezeru.

Premilenaristični argumenti o Razodetju 20

»In« (v grščini kai) je prva beseda v Razodetju 20,1. To pogosto nakazuje, da sledi prejšnjemu.

Janezu so bili isti dogodki prikazani v dveh videnjih, eno takoj za drugim.

V 20. poglavju je 1.000 let omenjenih šestkrat. Če je Bog res mislil natanko 1.000 let, kako bi amilenialisti utemeljili, da bi Bog lahko rekel natanko 1.000 let, da tega ne bi zavrnili kot simbol? 1.260 dni, 42 mesecev itd. so v Razodetju dobesedni časovni izrazi, zakaj torej izpostavljati 1.000 let kot simbolično?

2. Petrov 3:8 in Psalm 90:4 kažeta, da lahko 1.000 let pomeni dolgo časovno obdobje.

Če bi bil Satan trenutno vezan, kako bi lahko še vedno:

deluje v Efežanom 2:2

se potika naokrog kot rjoveči lev v 1. Petrovem pismu 5:8

ovirati Pavla v 1 Tesaloničanom 2:18

vstopiti v Judasa Iškariota v Luku 22:3

napolnjuje srce Ananija v Apostolskih delih 5,3

Naj mu izročijo ljudi v 1. pismu Korinčanom 5:5; 1. pismu Timoteju 1:20

Satan nas še vedno lahko skuša v 1. pismu Korinčanom 7,5

Ujame ljudi v 2. pismu Timoteju 2:26

Če je Satan zdaj zaprt v brezno, kako je mogoče, da hkrati še vedno kroži kot rjoveči lev (1. Petrov 5:8)?

Narodi so danes zavedeni, kar je v nasprotju z Razodetjem 20:3 v Tisočletju.

Satan nas lahko prevarja (zavaja) (2 Korinčanom 2,11).

Satan še vedno zaslepi nevernike (2. Korinčanom 4:3–4).

Narodi bodo zavedeni, da bodo sledili Antikristu.

Ali so bili verniki že obglavljeni, ker niso sprejeli znamenja zveri in niso častili zveri ali njenega podoba, kot piše v Razodetju 20:4? Niti približno ne. Ena stvar je reči, da so nekateri odlomki simbolični, povsem druga pa je, da celotnim odlomkom ne le odvzameš vsakršen pomen, ampak trdiš, da njihov jasen pomen zavaja ljudi.

Odziv: Bilo je veliko krščanskih mučencev, ki so se odrekli čaščenju cesarja.

Ali so verniki, ki so bili domnevno že ubiti, ker niso sprejeli znamenja zveri, kot pravi Razodetje 20:4, že vstali od mrtvih? Gotovo ne!

Odziv: Ko Razodetje 20,4 govori o obuditvi k življenju, se morda nanaša na to, da so bili duhovno obujeni k novemu življenju v Kristusu. Trenutno živijo v nebesih v duhovnem telesu.

Proti-odziv: Grška beseda za »obuditev k življenju« v Razodetju 20:4 je ista beseda kot za obuditev mrtvih ob koncu tisočletja v Razodetju 20:5. Razlaga tega kot simboličnega postavlja pod vprašaj, ali sploh obstaja telesno vstajenje, kar je v nasprotju s 1. Korinčanom 15:12–14.

Nasprotno nasprotno nasprotovanje: Vstajenje v Razodetju 20,5 je lahko fizično (kljub isti grški besedi) ali pa ima duhovni pomen. Če ima duhovni pomen, potem bi lahko obstajalo tudi fizično vstajenje, ki ni omenjeno v Razodetju 20.

Razodetje 20:4,6 pomeni vladanje s Kristusom na zemlji; sicer bi to pomenilo, da v tem obdobju vladamo s Kristusom le v nebesih.

Odziv: Razodetje 20 nikjer izrecno ne omenja konca vladanja vernikov s Kristusom.

Nekateri Judje so dobesedno tisočletje razumeli kot tisoč let, kot to kažejo 2. Enochova knjiga in babilonski Talmud, Sanhedrin 97b. Uporaba dobesednega pojma, ki je bil že uveljavljen, brez kakršne koli omembe popravka, kaže, da je avtor ta pojem štel za resničnega.

Ugovor: Drugi niso verjeli v tisočletje.

Argumenti proti tisočletju v Razodetju 20

V zvezi z Razodetjem 20 si je treba zastaviti šest »zakaj«.

Zakaj obstaja »evangelij videnja«, ko je Kristus viden med tisočletjem, ki sledi sedanjemu evangeliju vere?

Zakaj obstaja odloženo Kristusovo kraljestvo?

Zakaj obstaja dolgo obdobje ločitve med Kristusovim prihodom, vstajenjem in sodbo, ki jih Sveto pismo prikazuje skupaj?

Zakaj sta dve veliki bitki in dve vstajenji?

Zakaj ostali del Nove zaveze molči o povezavi drugega prihoda s zemeljskim kraljestvom s središčem v Jeruzalemu?

Zakaj po smrti kot kristjan pričakujete, da boste vstali od mrtvih, da bi živeli z nepravičnimi ljudmi na isti zemlji?

Ne utemeljujte pomembne doktrine le na enem odlomku.

Odziv: Doslovno tisočletje temelji na velikem številu drugih svetopisemskih mest, kot kaže naslednji odstavek.

Argumenti za premilenarizem poleg Razodetja 20

Najbolje pojasnjeno z zemeljskim tisočletjem

Ko se Evfrat izsuši, se odpre pot za ostanek Božjega ljudstva (Izaija11:16 ; 35:8–10).

Armagedon je pred tisočletjem (Razodetje16:16 ; Zaharija 12:7–11; 14:2–8,12).

Izraelci napadejo neizraelsko ozemlje (Izaija11:13 –14).

Jakob naredi iz svojih ugrabiteljev sužnje (Izaija 14:1–17).

Po veliki bitki morajo druge narode praznovati praznik šotorov (Zaharija14:12 –21).

Po veliki bitki bodo neizraelski preživeli prosili Boga (Zaharija8:21 –23).

Gospodu bodo prinašali daritve, nekateri pa bodo izbrani za levite (Izaija 66:20–21).

Eunuki v templju in tujci darujejo žrtve (Izaija 56:3–7).

Tempelj bo napolnjen s slavo (Hagaj 2:7).

Tempelj med tisočletjem (Ezekiel 40–48).

Žrtvovanje živali v templju med tisočletjem (Ezekiel 40:38,42; 43:20–22).

Prostor za umivanje žgalnih daritev v templju (Ezekiel 40:38–42).

Leviti bodo vedno imeli moškega, ki bo pred Bogom daroval žrtvne daritve (Jeremija 33:18).

Očistite Levite, naj moški prinašajo daritve, kakor v preteklih dneh (Malaki 3:3–4).

Vojska v višavah bo kaznovana (Izaija 24:21–22).

Zli angeli bodo sodeni (1. Korinčanom 6:3; Razodetje 20:10).

Sodoma se vrne v svoje prejšnje stanje (Ezekiel16:55 ).

Ljudje so nesrečni, če umrejo pri 100 letih (Izaija 65:20).

Bog rešuje spore med narodi (Izaija 2:4).

Vsa zemlja spozna slavo Gospodovo (Izaija 11:9; Habakuk2:14 ; Sofonija2:11 ).

Volk bo živel z jagnjetom (Izaija 11:6–8).

Abrahamovi potomci bodo dobili vso zemljo do reke Evfrat (Prva Mojzesova knjiga15:18 ).

Bog bo odgnal sovražnika in Jeruzalem se nikoli več ne bo bal nobene škode (Sofonija3:13 –16; Zaharija 12:7–11; 14:2–8,12).

Jeruzalem (ne novi) bo sveti (Izaija 4:3).

Judje bodo žalovali za tistega, ki so ga prebodli (Zaharija12:10 ).

Prerokovanje bo prenehalo (Zaharija 13:3–6; 1 Korinčanom 13:9; Mihej 2:6).

David bo vladal kot princ (Ezekiel 34:23).

Izguba nagrad nekaterih kristjanov bi lahko vključevala tudi izgubo v tem času (Hebrejcem 6:4–12).

Prisilno bodo vstali nepravični (Daniel 12:2; Janez5:29 ).

[Nekateri menijo, da] Gog in Magog (Ezekiel 38–39).

Sodba v dolini Jošafata (Joel 3:1-2).

Vojske obkrožijo Jeruzalem ob koncu tisočletja (Joel2:20 ;3:10 ).

Čudežna rešitev Jeruzalema (Izaija 29:5–9).

Argumenti proti tisočletju poleg Razodetja 20

Tako kot mesijanske prerokbe v časih Stare zaveze niso bile jasne, so tudi prerokbe o koncu časov v našem času nejasne. So bodisi simbolične bodisi so se izpolnile že pred Kristusovim povratkom.

Dva zmagovita Kristusova vrnitve, pri katerih bi v dveh bitkah premagal svoje sovražnike, se zdita kot odvečno ponavljanje. Podobnosti nakazujejo preprostejšo rešitev: obstaja le ena bitka in en zmagovit Kristusov povratek.

Odziv: Čeprav lahko Bog stori stvari tolikokrat, kolikor želi, se Kristus ob koncu zemeljskega tisočletja ne »vrne«. Razodetje 20:6 pravi, da bomo kraljevali s Kristusom 1.000 let.

Zakaj obstaja tisočletni tempelj, če je Stara zaveza zastarela (Hebrejcem8:13 )? Ne, tisočletni tempelj je nebeški, zemeljski tempelj pa je njegova podoba, kot kaže Hebrejcem 9:23–24.

V Pismu Hebrejcem10:18 ni več nobenega žrtvovanja za greh, ker je Kristus v Pismu Hebrejcem 10:9 razveljavil prvo zavezo. Pismo Hebrejcem9:10 pravi, da so bila žrtvovanja živali zunanji predpisi, ki so veljali le do novega reda. Podobno je prejšnji predpis (o levitskem duhovništvu) razveljavljen z našo boljšo upanostjo v Pismu Hebrejcem 7:18. (Glej tudi Pismo Hebrejcem 9:12, 24, 25.)

Ker se vsi kristjani strinjajo s tem, zakaj se v domnevnem tisočletnem templju v Ezechielu 40:38, 42; 43:20–22 darujejo žrtve? Zakaj je v Ezechielu 40:38–42 prostor za umivanje žgalnih daritev? To se na zemlji ne bo več dogajalo; gre namreč za simbol Kristusa, našega velikega duhovnika v nebesih.

Odziv: Morda so vse fizične mere in obredni podrobnosti na zemlji tam iz istega razloga, iz katerega morajo amilenialisti trditi, da imajo leviti prav zdaj v nebesih prostore za umivanje krvi bikov! Nekateri menijo, da je to za žrtvovanje za greh (tudi po Kristusu), drugi pa pravijo, da gre le za spomin.

Proti-odziv: Ezechiel 43:19 pravi, da so bili biki žrtvovanje za greh za duhovnike, verz 20 pa pravi, da je treba oltar očistiti in zanj opraviti spravo.

Nasprotno nasprotno nasprotovanje: 1.000 let je namenjenih:

1. zmagoslavno vladati na stari zemlji (Razodetje 20:6)

2. Dajanje priložnosti nekaterim, da se uprejo (Razodetje 20:8–9)

3. Izpolniti vsako obljubo iz Stare zaveze

Tako kot v preteklih časih (Malaki 3:3–4) ne bo le žrtvovanja (Zaharija14:12 –21; Izaija 56:3–7), ampak bo Bog izbral nekatere pogane, da bodo postali leviti (Izaija 66:20–21). Tako kot je Bog uporabil obdobje zakona, da je poučeval Jude, jih bo morda za nekaj časa poučil.

V: Kaj v Razodetju 20:1–15 predstavlja zgodnjo zgodovino premilenarcev?

O: Med premilenialiste spadajo Papias (učenec apostola Janeza), Pismo Barnaba in večina kristjanov do časa Avguština iz Hipona. Kot pravi Thomas Constable (premilenialist) v svojem komentarju k Razodetju: »Ko sem v semenišču študiral hebrejščino pri dr. Merrillu Ungerju, ga je nekdo v razredu vprašal , kaj bi rekel Gospodu, če bi ob prihodu v nebesa ugotovil, da je amilenializem resničen, premilenializem pa napačen. Dr. Unger, ki je bil premilenialist, je šaljivo odgovoril, da bi rekel: ‚Žal mi je, Gospod. Preprosto sem Te vzel za besedo.‘ Mnogi amilenialisti priznavajo, da če sklicevanja na Izrael v Novi zavezi razlagaš kot sklicevanja na fizične potomce Jakoba, boš prišel do zaključka, da si premilenialist. To je običajni pomen besede ‚Izrael‘. Vendar pa zavračajo ta pristop, ker verjamejo, da preroštvo zahteva posebno (duhovno, pravzaprav mistično) hermenevtiko.«

Justin Mučenik (okoli 138–165 n. št.) v delu »Dialog s Trifonom« omenja, da so imeli kristjani o tem različna mnenja.

V: Ali je kača v Razodetju 20,2 ista kača kot tista v 1. Mojzesovi knjigi 3,1–15?

O: Da, to je Satan. Bil je med ljudmi že od samega začetka in bo v Razodetju 20,10 za vedno vržen v ognjeno jezero.

V: Ali bo v Razodetju 20,2 res trajalo 1.000 let?

O: Z mogočo izjemo števila 666 ni v Razodetju nobenega števila, ki ne bi bilo dobesedno. Ni števila, ki bi bilo v dobesednem smislu »napačno« in v simboličnem smislu »pravilno«, zato bi bil to prvi tak primer, če ne bi šlo za 1.000 let. Očitno je bil izraz »1.000 let« v Božjih očeh dovolj pomemben, da ga je ponovil šestkrat, in sicer v Razodetju 20:2, 3, 4, 5, 6, 7. V judovskem nauku je obstajal pojem »dni Mesija« v 2. Esdrasu 7:28 in naprej, vendar je tam navedeno, da bo to trajalo 400 let.

V: Kako je v Razodetju 20,2–3 zaprt Satan?

O: Satan je zaprt na štirih ravneh. Najprej je zvezan z verigo, nato je vržen v brezno, potem se brezno zapre, nazadnje pa je še zapečaten. Celo velikemu mojstru pobega bi vzelo veliko časa, da bi se iz tega rešil. Upoštevajte, da je bil Satan nekoč najvišji angel. Zdaj ga je zaprl drug angel.

V: V Raz 20,2–15, med tisočletnim vladanjem na zemlji, pred »Novim Jeruzalemom«, ali bodo ljudje še vedno iz mesa in krvi ter se bodo parili kot moški in ženske? Ali se bodo tisti, ki so umrli pred potovanjem v nebesa, vrnili takrat ali po tisočletju?

O: To sta dve zanimivi vprašanji. Osnovnejše vprašanje je, ali bodo vsi ljudje med tisočletjem enaki. Nekateri/vsi verniki bodo 1.000 let vladali s Kristusom (Razodetje 20,4), toda kaj bo z ljudmi, ki ne vladajo s Kristusom? Preostali mrtvi ne bodo oživeli, dokler se ne bo končalo tisoč let (Razodetje 20:5). Ko se bo tisoč let končalo, bo Satan sposoben in uspešen pri zavajanju narodov, ki bodo obkolili Božje ljudstvo (Razodetje 20:7–9).

Prav tako je precej verjetno, da bodo nekateri ljudje preživeli vso stisko in vstopili v tisočletje, ne da bi umrli.

Ni nobenega verza, ki bi neposredno navajal, da se takrat nihče/nekateri ljudje/vsi ljudje ne bodo mogli pariti. Vendar lahko odgovor sklepamo iz drugega temeljnega vprašanja: ali se bodo med tisočletjem rodili kakšni otroci. Če se bodo, bi to pomenilo, da se bodo vsaj nekateri ljudje takrat lahko parili. Ali lahko kdo umre med tisočletjem?
Izaija 65:17–25 je obsežen odlomek, zato ga prosim poiščite. Videli boste, da nakazuje, da se bodo takrat nekateri rodili, drugi pa umrli. Izaija 65:17–25 se nanaša na čas tisočletja.

Sveto pismo ne navaja z gotovostjo, kdaj bodo verniki, ki so umrli pred potovanjem, obujeni; vendar večina kristjanov verjame, da bo to na začetku tisočletja. Vendar pa Sveto pismo jasno navaja, da se bo vsaj del tistih, ki so bili neverniki in so umrli pred potovanjem, vrnil po tisočletju.

V: Zakaj so v Razodetju 20:5 ob koncu tisočletja obujeni mrtvi neverniki?

O: Sveto pismo ne pojasnjuje, zakaj se neverniki obudijo ob koncu tisočletja. Ena od domnev je, da čeprav ljudje po smrti ne dobijo druge priložnosti, bi tisti, ki nikoli niso imeli niti ene priložnosti, da bi slišali pravo evangelij, dobili priložnost, da se odločijo.

V: V Raz 21,8 in Raz 21,27 je zapisano, da bodo ljudje, ki počnejo sramotne stvari, zunaj nebes; kako lahko torej različni grešniki pridejo v nebesa, četudi so se pokesali in svoje življenje predali Bogu?

O: Razodetje 21,8 in Razodetje 21,27 se nanašata na ljudi, ki te stvari počnejo zdaj, ne pa na tiste, ki so jih počeli v preteklosti, a so bili očiščeni in jim je bilo odpuščeno.

V: Kdo sta Gog in Magog v Raz 20,7–10?

O: Gog in Magog sta omenjena tudi v Ezechielu 38–39. Ker sta navedena dva imena, gre za dve (ali več) deželi, čeprav nekateri menijo, da gre za eno državo in njenega vladarja. Obstajajo tri mnenja:

Obe sta v nekdanji ZSSR, kar bi pomenilo Rusijo in nekatere ali vse nekdanje sovjetske republike.

Nekdanja ZSSR in Turčija – po tem mnenju je Gog Skiti (ki so živeli v Ukrajini in Rusiji) ter ozemlje Turčije.

Tretje mnenje je, da gre na splošno za nejudovske narode. A če je tako, zakaj potem ne piše preprosto »narodi«?

Geografsko gledano je Rusija ogromna, vendar ima zelo nizko gostoto prebivalstva, razen v Moskvi, najjužnejših in najzahodnejših delih.

V: Kaj so zgodnji kristjani v Razodetju 20,10.15 učili o večnosti kazni za tiste, ki so zavrnili Kristusa?

A: V Razodetju 20:14–15 piše: »Potem sta bila Smrt in Podzemlje vržena v ognjeno jezero. To je druga smrt – ognjeno jezero.« Po tem času smrti ne bo več. V Razodetju 21:4 piše: »…smrti ne bo več, niti žalovanja, niti joka, niti bolečine, kajti prejšnje stvari so minile.«

Ampak ali to pomeni, da je tudi vsaka kazen končana? Ne more biti tako, saj Razodetje20:10 pravi, da bosta hudič in lažni prerok mučena dan in noč v večnosti.

Kaj se zgodi z ljudmi, katerih imena niso zapisana v knjigi življenja? Razodetje 20:15 pravi: »In če je bil kdor koli najden, čigar ime ni bilo zapisano v knjigi življenja, je bil vržen v ognjeno jezero.« V verzih 14 je bilo ravnokar rečeno, da je to druga smrt. Torej po tem času nihče več ne bo umrl, niti duhovno niti kako drugače, toda ljudje, ki so že duhovno mrtvi v ognjenem jezeru, tam ostanejo.

Strinjamo se lahko, da zgodnja cerkvena pisma niso Sveto pismo, saj se lahko motijo. Vendar so mnogi med njimi poznali grščino Nove zaveze bolje, kot jo danes pozna kdorkoli, in njihova stališča, čeprav ne zagotavljajo absolutnega dokaza, po mojem mnenju močno podpirajo to, kar je bilo v grščini Nove zaveze resnično mišljeno.

Polikarp (155 n. št.) je pred svojim sežigom pogumno dejal svojim morilcem: »Grožite mi z ognjem, ki lahko gori eno uro, nato pa kmalu ugasne, vendar ne poznate ognja prihajajočega sodnega dne in večne kazni, ki je namenjena nevernikom.« Iz dela O mučeništvu Polikarpa, poglavje 11, str. 41

Justina Mučenika (okoli 138–165 n. št.): »Telesa vseh ljudi bodo obujena, nekatera k nesmrtnosti, druga pa z večno zavestjo v večnem ognju skupaj z zlobnimi hudiči.« Prva apologia Justina Mučenika, poglavje 52, str. 180

Omemba večnega ognja. Druga apologia Justina Mučenika, poglavje 2, str. 188

Hudiči in tisti, ki jim služijo, bodo zaprti v večnem ognju. Druga apologia Justina Mučenika, poglavje 8, str. 191; poglavje 9, str. 191

Justin Mučenik ima tudi druge omembe.

Atenagora (177 n. št.) Ker pa je praznost (nesmiselnost) izključena iz Božjih del, potem ne obstaja le večno trajanje duše, ampak tudi telesa v delu Vstajenje mrtvih, poglavje 15, str. 157

Teofil, škof Antiohije (168–181/188 n. št.) »… če zdaj ostajate neverniki, se boste prepričali v onostranstvu, ko vas bodo mučile večne kazni…« Pismo Autoliku, knjiga 1, poglavje 14, str. 93

Teofil navaja tudi druge vire.

Irenej (182–188 n. št.) je omenil večni ogenj za hudiča in njegove angele. Irenej, Proti herezijam, knjiga 2, poglavje 7.3, str. 367

Tisti, ki ne priznavajo (Adamove) odrešitve, se za vedno izključujejo iz življenja, saj ne verjamejo, da je bila izgubljena ovca najdena. Irenej, Proti herezijam, knjiga 3, poglavje 23, str. 457.

Minucius Felix (210 n. št.) Omenja ogenj večne kazni v delu »Oktavij« Minucija Feliksa, poglavje 35, str. 195. Opozoriti je treba, da ni bil večni le ogenj, temveč je bila večna tudi kazen.

Klement Aleksandrijski (193–217/220 n. št.) »kajti greh je večna smrt.« »Povabilo poganom«, poglavje 11, str. 204

Tertulijan (198–220 n. št.) omenja večno življenje in večno kazen v neskončnem ognju v delu Ad Nationes, knjiga 1, poglavje 7, str. 116

Po smrti nedolžni dojenček ne trpi večne kazni. Tertulijanove Pet knjig v odgovor Marcionu, knjiga 4, str. 157

Hipolit (222–236 n. št.) v svojem »Fragmentu 40« iz »Pogovorov in pridig« (str. 252) pravi, da obsojeni in izgubljeni ljudje trpijo večno kazen.

Kiprian iz Kartagine (okoli 246–258 n. št.) pravi: »Koga bo ob odhodu iz tega sveta večni plamen mučil z neskončnimi kaznimi.« Kiprianov »Traktat« 7.13, str. 472

Nazadnje, če se vrnemo daleč nazaj k Pavlu, opazite resnost njegove prekletve (grško anathema). »Čudim se, kako hitro zapuščate Tistega, ki vas je poklical po milosti Kristusa, in se obračate k drugemu evangeliju – ki sploh ni evangelij. Očitno vas nekateri vznemirjajo in poskušajo izkrivljati Kristusovo evangelij. Toda četudi bi mi ali angel iz nebes pridigali evangelij, ki je v nasprotju s tistim, ki smo vam ga pridigali, naj bo preklet! Kakor smo že prej rekli, tako zdaj ponovno pravim: Če vam kdo pridiguje evangelij, ki je v nasprotju s tistim, ki ste ga prejeli, naj bo preklet!« (Gal 1,6–9)

Kako torej izgleda pekel? Menim, da si ga lahko predstavljamo kot vesoljski živalski vrt. Kot da bi nekdo rekel Bogu: »Ne želim, da si Gospod mojega življenja, in svojega mnenja ne bom spremenil.« Bog jim odgovori: »Žal mi je, a dal ti bom, kar prosiš. Ustvaril bom drug vesolje, in lahko odideš v to vesolje ter počneš, kar hočeš.« Seveda tam ne bodo sami; tam bodo tudi demoni in drugi, ki so se odločili podobno. Ker je Bog vir vse ljubezni, bodo ločeni tudi od nje. Če bi imeli prijatelje, ki so šli tudi v Ognjeno jezero, ne bi bili več prijatelji, ko bi se znašli v Ognjenem jezeru. Ne vem, ali bodo ljudje noreli, ko bodo prišli v Ognjeno jezero, a domnevam, da bodo noreli, ko bodo tam že nekaj časa. O, kako strašno je to mesto, kjer se človekova svoboda izbire, da se loči od Boga, izgubi v pravičnosti svojih posledic.

Ena priporočljiva knjiga je Velika ločitev avtorja C. S. Lewisa. Nima ničesar opraviti z zakonom in ločitvijo, ampak je izmišljeno pripovedovanje o ljudeh, ki so šli v pekel, dobili možnost, da odidejo in gredo v nebesa, a so se po temeljitem premisleku odločili, da še vedno raje ostanejo v peklu. Je izmišljena, a fascinantna knjiga. Vendar pa je v njej ena stvar, ki ni v skladu s Svetim pismom. C. S. Lewis je menil, da bi se lahko oseba v peklu morda pokesala in odšla v nebesa. Vendar pa Luka 16,26 pravi, da je tam neprehodna brezna.

Če pa ugotovimo, da so tako Sveto pismo kot tudi zgodnja cerkev splošno učili o večni kazni za tiste, ki so zavrnili Kristusa, se pojavi naslednje vprašanje: kako je to lahko skladno s tem, kar je Bog razodel v Svetem pismu o svoji pravičnosti do tistih, ki sploh niso nikoli slišali evangelija? Glej stran na www.BibleQuery.org/Doctrine/NeverHeardTheGospel/WhatAboutThoseWhoDiedBeforeHearingTheGospel.html

V: Kaj je v Razodetju 20,12; 3,5; 13,8; 17,8 Knjiga življenja?

O: To je knjiga, v katero so zapisana vsa imena odrešenih. Eno stališče pravi, da so imena vseh, ki bodo odrešeni – in samo teh ljudi –, zapisana v njej že od ustvarjenja sveta, kot pravi Razodetje 17:8. Drugo mnenje pravi, da so imena vseh prvotno zapisana v Knjigi življenja, vendar so imena nekaterih ljudi kasneje izbrisana, kot pravi 2. Mojzesova knjiga 32:32–33. David v Psalmu 69:28 moli, naj se zlobni ljudje izbrišejo iz knjige živih in naj se ne vpišejo med pravične.

Ne glede na to Nehemija v Nehemiji 13,14 prosi Boga, naj njegova dobra dela ne bodo izbrisana, vendar gre za drugo knjigo. Bog tudi grozi, da bo izbrisal imena nekaterih hudodelcev pod nebom, vendar je to nekaj drugega.

V: Kako je v Razodetju 20:14 mogoče, da se smrt in Hades vržeta v ognjeno jezero?

O: Ognjeno jezero lahko sprejme tako neživa kot tudi živa bitja.

V: Ali je v Razodetju 20,15 že kdo prej slišal za drugo smrt?

O: Da, to ni bil povsem nov izraz. Palestinski Targum v 5. Mojzesovi knjigi 33:6 pravi: »Naj Ruben živi v tem svetu in ne umre v drugi smrti, v kateri umrejo nepravični v prihodnjem svetu.«

V: Ali bo nova zemlja v Razodetju 21:1 v bistvu obnovljena stara zemlja?

O: V osnovi bi lahko bila ista, vendar bo na površini zelo drugačna. Razodetje 21,1 pravi: »Morja ni bilo več«, Razodetje 21,5 pa pravi, da Bog vse stvari dela nove. Tudi Rimljanom 8,19–22 kaže, da Bog ni dopustil, da bi padli človek živel v nepadučem stvarstvu. Samo stvarstvo bo obnovljeno.

Beseda »novo« pomeni novo v smislu kakovosti ali osveženo, v nasprotju z novim v smislu časa, kot navaja The Expositor’s Bible Commentary, zvezek 12, str. 592–593. Vendar Razodetje 21,1 in naslednji verzi pravijo, da sta prvo nebo in prvo zemlja minila.

Ne glede na to pa Razodetje 21,1 in naprej na koncu pravi, da ne bo več morja, torej bo bistveno drugače.

V: Ali Razodetje 21 opisuje isto mesto kot Ezechiel 40–48, Izaija 60 in Izaija 65,17–25, ali ne?

O: Ne, kar zadeva prvi dve, za Izaija 65:17–25 pa delno da. Ezekiel 40–48 opisuje tisočletni tempelj. To ni isto, saj nova nebesa in nova zemlja nimajo templja. Čeprav se Izaija 60:1–5a dobro ujema z Razodetjem 21, nista enaka. Razodetje 21:1 pravi: »morja ni bilo več«, Izaija 60:5 pa pravi: »bogastva morja ti bodo prinesena«. Izaija 60 se nanaša na čas tisočletja. Izaija 65:17–25 govori o novih nebesih in novi zemlji. Vendar pa sta tisočletje ter nova nebesa in nova zemlja tukaj morda združena, saj gre za govorjenje o prihodnosti.

V: Ali je v Razodetju 21 mogoče, da bi to lahko bilo tudi del tisočletja?

O: Ne, in odgovor je enostaven – »morje«. Morje je pomemben del tisočletja v Psalmu 72,8 („vladaj od morja do morja“); Izaija 11:9,11 („poznavanje Gospoda bo kot morje, polno vode“); Ezekiel 47:8–20; 48:28; Zaharija 9:10; 14:8. V Razodetju 21:1 morja ni več. Vendar bomo še vedno imeli obilo sladke vode iz Reke življenja iz Razodetja 22:1–2.

V: Ali v Razodetju 21:1–3 prvo nebo in zemlja pomenita staro postavo, novo nebo in zemlja pa novo postavo pod Bahá’u’lláhom, in ali odsotnost morja pomeni, da bodo vsi sledili Bahá’u’lláhu, kot učijo bahá’í v knjigi Nekaj odgovorjenih vprašanj, str. 67–68?

O: Ne. Razodetje 21,2 pravi, da je Novo Jeruzalem kot nevesta za svojega moža (Boga). Mi kristjani smo metaforično nevesta Kristusa, ne pa kakšne postave. Razodetje 21,4–5 pravi, da bo Bog obrisal vsako solzo z njihovih oči. Ne bo več smrti, žalovanja, jokanja ali bolečine. To preroštvo se ni izpolnilo še v času Bahá’u’lláha. Izpolnilo se bo šele po Kristusovem ponovnem prihodu.

V: Ker v Razodetju 21:4 piše, da v nebesih ne bo več solz, ali angeli jokajo, ko grešimo, in ali joka Bog?

O: Ta svetopisemski odlomek ne navaja, ali angeli zdaj kdaj jokajo ali ne. Razodetje 21:4 pravi le, da od tega trenutka naprej ne bo več jokanja za Kristusovo nevesto (vernike) in verjetno tudi za angele ne. Morda je bilo v preteklosti jokanja med vojno v nebesih. Seveda je Jezus na zemlji jokal nad mestom Jeruzalemom v Mateju 23,37–39 in Luku 19,41–44.

V: V Razodetju 21:8 Bog vse lažnivce pošlje v ognjeno jezero, zakaj pa v 2 Tes 2:9–12 pošilja ljudem zavajanja?

O: Pri odgovoru je treba upoštevati štiri točke.

Hipotetično gledano, tudi če bi Bog kaznoval druge za pošiljanje zavajanj, medtem ko jih sam pošilja, to ne bi bilo protislovno. Ni zahteve, da bi se Bog moral držati tega, kar naroča svojim stvaritvam. Na primer, Bog sprejema čaščenje, mi pa ga ne smemo sprejemati. Bog se maščuje, mi pa se ne smemo maščevati. Kljub temu Bog ljudi ne zavaja.

Laž pomeni reči ali napisati nekaj, za kar veš, da ni res. Bog ima popolno znanje, in Božja beseda je ustvarila vse stvari (1 Mz 1,1). Bog ne le da ne laže, ampak tudi ne more lagati, kot pravi Pismo v Hebrejcem6:18 .

Zavajanje je nekaj, kar počnejo tudi pošteni ljudje, ko ob odhodu pustijo prižgane luči, da bi odvrnili vlomilce. To pa ni laž.

Bog pošilja zavajanja, vendar pri tem ne laže. Na primer, v 1. Samuelovi knjigi 16,1–5 je Bog naročil Samuelu, naj gre v Betlehem in poda zavajajočo razlago. Že v poglavju pred tem, v 1. Samuelovi knjigi 15,29, piše, da Bog ne laže. Zato laž v tem primeru ne vključuje tega, da se ljudem dovoli, da so zavedeni.

Glej tudi odgovor na 2 Tesaloničanom 2:11 v knjigi »Ko kritiki sprašujejo«, str. 495.

V: Kdo točno so dvanajst apostolov v Razodetju 21,14?

O: Večina ljudi v tem vidi dvanajst učencev, brez Judasa Iškariota, z dodatkom Pavla. Verjetno ni bil mišljen Matija. V Apostolskih delih 1,23–26 je šlo za človeško posvetitev, ki je Bog niti ni obsodil niti odobril. Po tem o Matiji nikjer več ne slišimo ničesar, niti v Novi zavezi niti v cerkveni zgodovini.

V: Kaj je zanimivega pri merah mesta v Raz 21,14–17?

O: Dolžina, širina in višina so vse enake, in sicer 12.000 furlongov ali stadionov. Nekateri so menili, da bi lahko šlo za kocko, piramido, kroglo ali kakšno drugo obliko, vendar grška beseda tetragonos, kar pomeni »štirikotnik«, tukaj označuje kocko. Babilon in Ninive sta bila zasnovana kot kvadrati, judovski Talmud Baba Bathra 75b pa je menil, da bo Novo Jeruzalem kocka. Simetrijo lahko dojemamo kot nekaj lepega. Ta mera ustreza približno 1.400 milj ali 2.200 kilometrov, čeprav nekateri menijo, da je 1.500 milj. To je približno razdalja po zračni črti od New Yorka do Houstona v Teksasu, ali od Houstona do Malibuja v Kaliforniji, severozahodno od Los Angelesa, ali od Brownsvillea v Teksasu do Farga v Severni Dakoti, ali od Bejruta v Libanonu do Benetk v Italiji. To je tudi razdalja od Hanoja do Pekinga ter od Alzacije-Lorene v Franciji do Moskve v Rusiji. Prav tako je to razdalja od meje med Ugando in Južnim Sudanom proti severu do meje med Egiptom in Sudanom. To je precej veliko mesto. Seveda ne vemo, kakšne velikosti bomo v nebesih ali ali bomo lahko spreminjali svojo velikost, in ne bo nujno, da bodo vsi vedno v Novem Jeruzalemu, saj obstajajo vrata za vstop in izstop, in narodi zemlje bodo vanj prinesli svojo slavo in čast, kot piše v Razodetju 21:24–25. To bo »mesto, ki nikoli ne spi«, saj tam ne bo noči.

To mesto, s stranico dolgo približno 1.400 milj, se zelo razlikuje od Ezechielovega mesta v Tisočletju, ki je imelo stranico dolgo približno 4.500 kubitov, oziroma približno 1,25 milje.

Debelina obzidja je bila približno 200/216 ft (67/72 jardov). Če vas to zanima, debelina vesoljske ladje Apollo se giblje od 1,8 do 6,9 centimetrov.

V: Zakaj v Razodetju 21,17–21 ljudje radi dragocene kamne in kako naj bomo podobni dragocenim kamnom?

O: Nepoliran dragulj je moten, ga lahko delno obdajajo druge kamnine in na splošno ni nič posebnega. Ni barva kamna tista, ki ga naredi lepega, saj lahko izdelamo barvni papir, ki se natančno ujema z njegovo barvo. Toda dobro poliran diamant ali drug drag kamen velja za lep, ker se blešči, ali z drugimi besedami, ker odbija in usmerja svetlobo. Lahko odbija in usmerja svetlobo na istih valovnih dolžinah, na katerih jo sprejema, kot ogledalo ali diamant, ali pa jo pretvori v drugo barvo, kot rubin ali drug barvni dragulj. Kalcedon, poimenovan po mestu Kalcedon, je bil svetlo modro-zelen z progami drugih barv. Grška beseda za »bleščavost« ali »svetlobo« v Razodetju 21:11 dobesedno pomeni »nosilec svetlobe«. V Septuaginti se v Prvi knjigi Mojzesovi 1:3, 14, 16 uporablja za sonce, luno in zvezde.

Zgodovinsko gledano je bil eden od ključnih razlogov, zakaj se je Julij Cezar odločil za invazijo na Veliko Britanijo, ta, da je slišal za lov na bisere v njihovih sladkovodnih pristaniščih in rekah v severnem Walesu in na Škotskem.

Mimogrede, v računalniškem grafičnem oblikovanju se lepa ozadja pogosto ustvarjajo z imitacijo odbijanja in usmerjanja svetlobe. V računalniških igrah je »sledenje žarkov« matematično zapleten vidik realizma, ki omogoča pravilno upodabljanje osvetlitve in senc na podlagi svetlobnih virov. V preteklosti so bili mnogi znani umetniki, kot je Rembrandt, slavni prav zaradi načina, kako so v svojih slikah uporabljali svetlobo in sence.

V naših življenjih je naša naloga, dokler smo še na zemlji, v bistvu odbijati in usmerjati Kristusovo svetlobo. Moramo poučevati Božjo resnico brez izkrivljanja, vendar moramo njeno uporabo prilagoditi glede na odtenek okoliščin, v katerih se nahajamo. Moramo usmerjati Božjo svetlobo za druge, tako za nevernike kot za vernike, da bodo jasneje videli kontrast.

Nazadnje, ker moramo odražati Božjo ljubezen in ljudem omogočiti vpogled v lesk nebes, se moramo veseliti odhoda na tako čudovito mesto, preplavljeno z bleščečo Božjo svetlobo, ki se odbija od nas samih in drug od drugega.

V: Ali bodo v Razodetju 21:17–21 ti dragulji in zlato izgledali točno tako kot ti?

O: Morda ne bodo izgledali povsem enako kot dragulji, zlato pa ima drugačne lastnosti kot zlato na zemlji.

V: Ali v Raz 22,1–2 voda simbolizira Svetega Duha in ali ta verz pomeni, da Sveti Duh izhaja od Očeta in Sina?

O: Ne. Čeprav Sveti Duh res izhaja od Očeta in Sina, ta verz tega ne navaja. Voda tukaj je voda in nič ne kaže, da bi šlo za Svetega Duha. Mimogrede, zanimivo je, da noben od prednicejskih pisateljev ni citiral Razodetja 22,1–7a.

V: Ali je drevo življenja v Raz 22,2 isto kot v 1 Mz 2,9 ali pa je to Jezus?

O: Da in ne. To je »tisto« drevo življenja. Nič v Svetem pismu ne kaže, da gre za drugo drevo življenja kot v 1. Mojzesovi knjigi 2,9 ali da bi obstajalo več dreves življenja. Jezusa nikoli niso imenovali drevo življenja, ta metafora o Jezusu pa bi bila v nasprotju z naslednjim verzom, kjer je Jezus omenjen kot Jagnje.

V: Kako v Razodetju 22,2 listje služi za ozdravljanje narodov?

O: Čeprav Sveto pismo tega ne pojasnjuje, lahko opazimo nekaj stvari. Grška beseda »therapeian« tukaj dobesedno pomeni »zdravilno« in je izvor angleške besede »therapy« (terapija). Očitno bo še vedno potrebno jesti s drevesa življenja za nesmrtnost, prav tako pa bodo potrebni listi, »da bodo vsi ostali zdravi«.

V: Kako pomembno je v Razodetju 22:3 dejstvo, da ni prekletstva?

O: Ni smrti, ni bolezni, ni greha, ni grešne narave, ni truda za hrano in ni suženjstva narave – vse to so razlogi, da menimo, da je to precej pomembno.

V: Kakšen pomen ima v Razodetju 22,4a to, da bodo videli Božji obraz?

O: Adam in Eva sta lahko videla Božji obraz pred padcem, po padcu pa sta se skril. Niti Mojzesu ni bilo dovoljeno videti Božjega obraza. Tukaj pa bodo vsi verniki lahko videli Božji obraz.

V: Kakšen je v Raz 22,4f pomen tega, da bo Božje ime na njihovih čelih?

O: Podobno kot tetovaža je bil to trajen znak tega, kdo si ali komu pripadaš. Ko so mazilili duhovnike, so jim nekaj olja nanesli na čelo.

Ljudje z znamenjem zveri niso mogli imeti Božjega imena na čelu, ker je bil prostor na njihovem čelu že zaseden. Nekateri ljudje zavračajo Kristusa, ne zato, ker niso dovolj pametni, in ne zaradi sovraštva do Kristusa, ampak zato, ker je njihova glava »že zasedena« z nečim drugim.

V: Kako je Jezus v Raz 22,6–20 lahko rekel, da bo kmalu prišel, če je to bilo pred skoraj 2000 leti?

O: Čeprav je 2.000 let za Boga zelo kratek čas in so se nekatere stvari iz pisem sedmim cerkvam zgodile šele nekaj let kasneje, obstaja pomembnejši razlog.

Beseda »kmalu« lahko tukaj pomeni kadarkoli, in ta doktrina se imenuje »neposredna vrnitev Kristusa«. Kristus pravi: »Zato bodite budni, ker ne veste, na kateri dan bo prišel vaš Gospod.« (Matej 24:42) Glejte tudi razpravo o Filipljanih 4:5, 1 Tesaloničanom 4:15 in 1 Petru 4:7.

Poleg tega je tudi naš odhod s te zemlje »neizbežen«. Ali kdo izmed nas ve z absolutno gotovostjo, da se bomo jutri zjutraj zbudili?

V: Ali naj se v Razodetju 22,9f–10 ta knjiga odpre, da jo bodo ljudje lahko brali, ali naj ostane skrivnost?

O: Beseda za skrivnost v grščini, mysterion, ima v grščini nekoliko drugačen pomen kot v angleščini. V grščini skrivnost ne pomeni nujno nekaj, kar je težko ugotoviti ali razumeti; pomeni preprosto nekaj, kar še ni bilo razkrite. Na primer, evangelij je bil skrivnost za svetnike iz Stare zaveze. Zdaj pa je razkrite in tukaj smo spodbujeni, da ga beremo in razumemo.

Kljub temu pa obstajajo vidiki Razodetja, kot so sedem gromov, ki so še vedno zapečateni. Lahko beremo in do neke mere razumemo preroštva v Razodetju, toda celotne slike ne bomo jasno videli, dokler se to ne bo zgodilo. To je nekako podobno temu, kako so svetniki iz Stare zaveze lahko razumeli Mesija, toda celotna slika ni bila jasna, dokler Jezus ni prišel prvič.

V: Zakaj v Raz 22,11 piše, naj »nekateri« ostanejo zli?

O: To se imenuje »dovoljenje umika« namesto »dovoljenja spodbude«, kot navaja knjiga Razodetje 8–22: Eksegetski komentar, str. 502–503. To pomeni, da se ljudem dovoli, da delajo zlo, ne pa da se jih spodbuja k zlu.

V: Zakaj je v Raz 22,12 beseda »delo« v ednini?

O: Namesto da na naše življenje gledamo kot na veliko majhnih del (dobrih in slabih), to poudarja, da lahko naše življenje razumemo kot eno samo neprekinjeno delo. Podobno ljudje ne govorijo o »svojih življenjskih delih«, ampak o »svojem življenjskem delu«. Ta beseda je v ednini tudi v 1. pismu Korinčanom 3,12–15.

V: V Razodetju 22,13 – kje smo te tri nazive že videli?

O: Na začetku knjige je »Alfa in Omega« naziv za Boga Očeta v Razodetju 1,8 in tudi 21,6. Naziv »Prvi in Zadnji« se nanaša na Kristusa v Razodetju 1,17; 2,8, vendar se je nanašal tudi na Boga (JHWH) v Izaiju 44,6; 48,12. Naziv »Začetek in Konec« se nanaša na Boga Očeta v Razodetju 21:6. Oče in Sin imata skupaj več kot 30 imen in nazivov.

V: Raz 22,14; 1,3; 14,13; 16,15; 19,9–10; 20,6; 22,7 so »blagor« ali blagoslovi. Katere so podobnosti in razlike med temi sedmimi blagori?

O: Te sedem blagrov, oziroma sedem blagoslovov, ki jih ponuja Bog, so v skladu s temo knjige, kjer je število sedem osrednje. Na kratko so to tisti, ki poslušajo, tisti, ki umrejo, tisti, ki ostanejo budni in ohranijo svoja oblačila, tisti, ki so povabljeni, tisti, ki sodelujejo v prvem vstajenju, tisti, ki spoštujejo besede, in tisti, ki operejo svoje obleke. Vsi imajo določene pogoje. Le v 16:15 je govora o tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev. Le v 20:6 in 22:14 je naveden rezultat blagoslova.

V: V Raz 22,14 piše, da smo odrešeni po milosti, zakaj je torej pomembno, da izpolnjujemo Njegove zapovedi?

O: Efežanom 2:8–9 pravi, da smo odrešeni po milosti in ne po delih, toda Efežanom 2:10 pravi, da smo odrešeni, da bi delali dobra dela. Jezus je v Mateju 7:16–27 rekel: »Po njihovih sadežih jih boste spoznali«, Jakob pa v Jakobovem pismu 2:14–26 pravi, da je vera brez del mrtva. Izpolnjevanje Božjih zapovedi nam ne prinaša odrešitve, vendar bodo odrešeni ljudje želeli izpolnjevati Božje zapovedi. Če ne želite izpolnjevati Božjih zapovedi, je zelo verjetno, da niste odrešeni.

V: Kje je v Razodetju 22,15 »zunaj mesta«?

O: To ni tretja usoda. To preprosto pomeni, da so izključeni iz mesta in so torej v ognjenem jezeru. Psi so bili metafora za ljudi, ki so storili podla dejanja. Čarovniki, v grščini »pharmakoi«, se lahko nanašajo na čarovnike ali na tiste, ki izdelujejo strupe ali druge droge. Zato bi sem lahko sodili tudi preprodajalci drog.

V: Kdo je v Raz 22,16a Jezusov angel?

O: Angel lahko pomeni glasnika. Čeprav bi se to morda lahko nanašalo na Janeza, pisca Razodetja, je najverjetneje šlo za nebeško bitje, ki je bilo Jezusov glasnik Janezu.

V: Zakaj je v Raz 22,16b pomembno, da je Jezus korenina in potomec Davida?

O: Drugič, Jezus je v celoti človek, del človeštva, ker je potomec Davida. Predvsem pa se obljube, ki jih je Bog dal Davidovim potomcem, izpolnjujejo v Kristusu.

V: Kdo je v Raz 22,16 »jasna jutranja zvezda«?

O: Ta verz izrecno navaja, da se nanaša na Jezusa. Satan je bil jutranja zvezda, ker so bili vsi angeli jutranje zvezde v Jobu 38:7. Vendar, čeprav je bil tudi Satan jutranja zvezda, Izaj 14:12 pravi, da je bil jutranja zvezda, ki je padla z nebes. »Jutranja zvezda« je naziv velike nebeške slave, in Jezus je v Razodetju 2:28 obljubil, da bo tistim, ki bodo premagali, dal jutranjo zvezdo.

Kot zgodovinsko opombo naj omenimo, da Hipolit (222–235/6 n. št.) v delu »Ovržba vseh herezij«, knjiga 10, poglavje 29, str. 151, omenja, da je Božji Logos jutranja zvezda.

V: V Razodetju 22:16, preden pridigaš o Jezusu iz Novega testamenta, bi moral prebrati Izaija 14:12, kjer Bog imenuje Satana »jutranja zvezda« (NIV) oziroma »Lucifer« v verziji Kralja Jakoba (Lucifer = jutranja zvezda). Nato bi moral prebrati Razodetje22:16 , kjer se Jezus imenuje za jutranjo zvezdo. To je res, Jezus trdi, da je Lucifer.

S temi informacijami boste končno razumeli, zakaj je krščanstvo pod vplivom toliko poganskih obredov in prepričanj – ustvaril ga je namreč Satan. Eno dejstvo, ki ga vemo z gotovostjo, je, da je bil pravi Jezus poslan Izraelovim sinovom. Zato je bil Jezus, poslan poganom, nihče drug kot sam Satan.
»In zapovedano jim je bilo le to: da častijo Boga z iskreno predanostjo, da so zvesti v veri, da redno molijo in da redno delajo dobrodelna dela. To je prava in ravna vera. Tisti, ki med Ljudstvom Knjige in med politeisti zavračajo resnico, BODO v PEKELSKEM OGNJU, da bodo tam prebivali večno; oni so NAJSLABŠI med bitji. Tisti, ki imajo vero in delajo pravična dela, so najboljša bitja (Kur’an 98:5–7). (To je rekel musliman)

O: Izraz »jutranja zvezda« ne pomeni Luciferja; jutranja zvezda pomeni, da ima nebeško slavo, Lucifer pa je bil jutranja zvezda, ki je padla z nebes. Obstaja veliko jutranjih zvezd, saj se je ta izraz nanašal na angele (Job 38:7) in v posebnem smislu na Kristusa (2. Petrov 1:19; Razodetje 22:16b). Razodetje 22:16b Jezusa imenuje tudi Davidov potomec. Davidovih potomcev je bilo veliko, toda Jezus je Davidov potomec v posebnem, obljubljenem pomenu.

Izaija 14:12 pravi, da je tudi Satan imel neizmerno nebeško slavo jutranje zvezde, dokler je ni izgubil, ko je padel z nebes.

Ta naziv je podoben temu, kako so vsi verniki, tako moški kot ženske, deležni naziva in privilegijev Božjih sinov (Galatijcem 3:26–29), toda zlasti Jezus je edini rojeni Božji Sin (Janez 3:16). Mimogrede, tudi verniki bodo od Jezusa v Razodetju 2:28 prejeli »jutranjo zvezdo«.

Kar zadeva domnevne poganske korenine, je nekdo nekoč rekel: »Tisti, ki živijo v steklenih hišah, ne bi smeli metati kamenja.« Mnogi muslimani morda ne poznajo dokumentacije, ki kaže, da je sam Mohamed učil veliko stvari, ki so skupne s predislamsko arabsko religijo.

Arabci so častili neoblazinjen kamen. Arnobius, Proti poganom (297–303 n. št.), knjiga 6, poglavje 10, str. 510

Tertulijan, ki je pisal med letoma 198–220 n. št., omenja, da so bile arabske poganske ženske popolnoma zakrite, razen enega očesa. O zakrivanju devic, poglavje 9, str. 37

Po besedah Bardaisana iz Sirije (154–224–232 n. št.) so Arabci, podobno kot Judje, prakticirali obrezovanje. »Knjiga zakonov različnih dežel«, str. 730.

Arabci so jedli kamelje meso, vendar so menili, da je grešno jesti svinjino. Hieronim, Proti Jovinianu (393 n. št.), knjiga 2, poglavje 7, str. 393

Črni kamen iz nebes je bil zelo cenjen in postavljen v kot Ka’be, ki so jo imenovali »Hiša Alaha«. Ka’ba je bila središče čaščenja 360 malikov, kot navaja Bukhari, zvezek 3, knjiga 43, poglavje 33, št. 658, str. 396, in zvezek 5, knjiga 59, poglavje 47, št. 583, str. 406. Enciklopedija islama (uredil Eliade), str. 303 in naprej, navaja, da so ljudje pred islamom petkrat na dan molili v smeri Meke in en mesec dolgo postili del dneva. Kurajši so postili 10. dne meseca Muharram. To je odredil tudi Mohamed, vendar je kasneje postalo neobvezno (Buhari, zvezek 5, knjiga 58, poglavje 25, št. 172, str. 109), prav tako Buhari, zvezek 6, knjiga 60, poglavje 24, št. 31, str. 25.

Predislamski Arabci so romali (»Umrah«) v Meko. Fiqh us-Sunnah, zvezek 5, str. 122, in Bukhari, zvezek 2, knjiga 26, poglavje 33, št. 635, str. 371–372 navajata, da so menili, da je neizpolnjevanje »Umrah« eden od največjih grehov na zemlji. V Meki so Ka’bo prekrivali s tkanino (Fiqh, zvezek 5, str. 131), pred islamom pa so imeli sveti mesec, v katerem ni bilo vojne (Bukhari, zvezek 2, knjiga 23, poglavje 96, št. 482, str. 273).

V primerjavi s štirimi od petih stebrov islama so Mekčani pred Mohamedom postili na isti dan, dajali miloščino svojim bližnjim, molili v smeri Meke in opravljali romanja (»Umrah«) v Meko. Obstajalo je tudi veliko razlik, vendar se nekateri čudijo kontinuiteti teh nespremenjenih praks, ki so skupne poganskemu čaščenju plemena Kurajš.

Zahodni Arabci so bili nenavadni v tem, da so častili boga lune in njegovo ženo, boginjo sonca. Obstajajo predislamski kipi njegovega simbola: polmesec. Izgleda povsem enako kot polmesec šiitskih muslimanov, razen da so šiiti dodali majhno zvezdo. Jemenci/Sabejci so imeli boga lune, kot navaja Enciklopedija islama, str. 303. Kurajši so tega idola morda prevzeli od njih.

Pleme Kurajš v Meki je častilo Hubala, Al-ilaha in Al-ilahove tri hčere, imenovane Lat, ’Uzza in Manat.

Simbol lahko v različnih kontekstih pomeni različne stvari. Tako muslimani kot kristjani na splošno vidijo kačo kot znak Luciferja, vendar Koran v suri 7:107 pravi, da je bila Mojzesova kača znamenje od Alaha.

V: Kako naj kot verniki v Razodetju 22:17,20 gojimo to držo v sebi?

O: Najprej tako, da se zavemo, kakšen naj bi bil naš odnos. Čeprav bi morali biti verniki zadovoljni v Kristusu, ti verzi kažejo, da verniki ne bi smeli biti zadovoljni. V sebi moramo gojiti hrepenenje po Kristusu in hrepenenje po tem, da pride Kristus ter izpolni zgodovino, s čimer bo najprej uvedel Tisočletno kraljestvo, nato pa Novo nebesa in Novo zemljo. Včasih se kristjani preveč udobno namestijo. Hrepeneti moramo po tem, da zapustimo ta svet.

V: Zakaj so v knjigi »Rev 22:18 –19« ljudje posebej opozorjeni, naj k tej knjigi ničesar ne dodajajo in ničesar ne odvzemajo?

O: Tudi Pregovori 30,6 in 1. Korinčanom 4,6 opozarjajo ljudi, naj ne dodajajo k Božji besedi. Nekateri to v splošnem smislu razumejo kot sklicevanje na celotno Sveto pismo, drugi, kot na primer knjiga »1001 Bible Questions Answered« (str. 13), pa to v ožjem smislu razumejo kot sklicevanje izključno na knjigo Razodetje. Če predpostavimo, da se to nanaša le na Razodetje, bi lahko bil eden od razlogov ta, da je v njej toliko o prihodnosti, pri čemer veliko govori o sodbi in jezi; nekateri, ki bi radi iz evangelija odstranili vse razen ljubezni, bi bili v skušnjavi, da bi poskušali zmanjšati ali izločiti Razodetje iz Svetega pisma. Danes v nekaterih liberalnih »krščanskih« veroizpovedih knjigo Razodetje zavračajo.

Joseph Smith, ustanovitelj mormonizma, je to kršil v svoji »navdihnjeni različici« Svetega pisma. V Razodetju 5,6 je Smith spremenil »ki ima sedem rogov in sedem oči, ki so sedem Božjih duhov…« v »ki ima dvanajst rogov in dvanajst oči, ki so dvanajst Božjih služabnikov…«.

Že med letoma 182–188 n. št. je zgodnjekrščanski pisec Irenej v delu Proti herezijam, poglavje 20, ob omembi, da citira Janeza, navedel Razodetje 5:6. Zato RLDS in drugi mormoni ne morejo trditi, da je Smith popravljal tisto, kar je bilo v srednjem veku popačeno, saj nam je Irenej pokazal, kaj je bilo zapisano v njegovem času.

Joseph Smith je prav tako vzel 1. Janezovo pismo4:12 »Nihče ni nikoli videl Boga«, in dodal »razen tistih, ki verujejo«.

V: Ali so v literaturi obstajale še kakšne druge »priseganja«, podobna temu v Razodetju 22:18–19?

O: Da. Irenej iz Lyona v svojem delu piše naslednje: »Zavezujem te, ki boš prepisoval to knjigo, v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa in njegovega slavnega prihoda, ko bo prišel soditi žive in mrtve, da primerjaš, kar boš napisal, in to skrbno popraviš po tem rokopisu, ter da napišeš tudi to zavezo in jo vključiš v prepis.« Iz Euzebijeve Cerkvene zgodovine, knjiga 5, poglavje 20, str. 238.

V: Kdo je v Razodetju napisal to knjigo?

O: Večina kristjanov se strinja, da je bil to apostol Janez:

1. Justin Mučenik v delu »Dialog s Trifonom«, poglavje 81, str. 240 (napisano med letoma okoli 138–165 n. št.)

2. Irenej v delu »Proti herezijam« (182–188 n. št.), poglavja 17, 20 in 23. Tudi poglavje 30, str. 559

To je še posebej pomembno, saj je bil Irenej učenec Polikarpa, ki je bil učenec apostola Janeza. Tudi v delu »Proti herezijam«, poglavje 34, je omenjen Janez.

3. »Navodila Komodiana« (okoli leta 240 n. št.), poglavje 43, str. 211, namiguje na Janeza: »… Medijci in Partijci gorijo tisoč let, kakor razglašajo skrite besede Janeza.« Nato pa omenja še mnoge druge stvari iz Razodetja.

4. Tertulijan je v delu »Proti Marcionu«, knjiga 14, poglavje 5 (207 n. št.), dejal, da je bil Janez avtor svoje Apokalipse.

5. Atanazij (326–373 n. št.) v delu »Štiri govori proti arijancem«, IV, str. 444.

Po drugi strani pa je bil cerkveni pisec, ki je menil, da gre morda za drugega Janeza, Dionizij Aleksandrijski (200–265 n. št.).

Kiprian, škof v Kartagini (okoli 246–258 n. št.), v »Traktatu 12«, tretji knjigi, v odstavkih 34, 36 in 59 citira iz »Apokalipse«. Kiprian pa ne omenja avtorstva Apokalipse.

V: Kako v Razodetju vemo, ali je tisto, kar imamo danes, zanesljiv ohranjeni zapis tega, kar je bilo prvotno napisano?

O: Obstajajo vsaj štirje razlogi.

1. Bog je obljubil, da bo ohranil svojo besedo v Izaiju 55,10–11; Izaiju 59,21; Izaiju 40,6–8; 1. Petrovem pismu 1,24–25 in Mateju 24,35.

2. Zgodnji krščanski pisci so citirali in se sklicevali na Razodetje, mnogi med njimi pa so ga pripisovali Janezu.

Klement Rimski (96–98 n. št.) citira Razodetje 22,12 (to se ujema tudi z Izaija 40,10; 62,11) v 1. Klementovem pismu, poglavje 34, zvezek 1, str. 14

Didache (okoli 60–120 n. št.), 16. poglavje, str. 382, namiguje na Razodetje 12:9 in druge verze. Piše: »Takrat se bo pojavil zavajalec sveta kot Božji Sin in bo delal znamenja in čudeže, zemlja pa bo izročena v njegove roke, in on bo storil nepravične stvari, kakršnih se od začetka še ni zgodilo. Takrat bo človeško stvarstvo prišlo v ogenj preizkušnje, in mnogi bodo spotaknili se in poginili; tisti pa, ki bodo vztrajali v veri, bodo rešeni izpod same prekletve. In takrat se bodo pojavili znaki resnice; najprej znak razširjanja na nebu; nato znak zvoka trobente; in tretji, vstajenje mrtvih; vendar ne vseh, ampak kakor je rečeno: Gospod bo prišel in vsi njegovi svetniki z njim. Takrat bo svet videl Gospoda, kako prihaja na nebeških oblakih.«

Didache (okoli 60–120 n. št.), poglavje 11, str. 380, uporablja besedo »Maranatha«, ki je v Razodetju 22,20.

Pismo Diognetu (okoli 130–200 n. št.), 12. poglavje, namiguje na Razodetje: »… in odrešitev se razodene, in apostoli so napolnjeni z razumevanjem, in Gospodova pasha se približuje, in zbori so zbrani ter razvrščeni v pravilnem redu, in Beseda se veseli poučevanja svetnikov…«

»Pastir Hermasa« (okoli 115–155 n. št.) na nekaj mestih na to morda namiguje.

Justin Mučenik (okoli 138–165 n. št.) je dejal: »Poleg tega je bil med nami neki mož, imenovan Janez, eden od Kristusovih apostolov, ki je po razodetju, ki mu je bilo dano, prerokoval, da bodo tisti, ki verujejo v našega Kristusa, tisoč let prebivali v Jeruzalemu; in da bo potem sledilo splošno, skratka, večno vstajenje in sodba vseh ljudi.« 81. poglavje iz »Dialoga s Trifonom«. V »Dialogu s Trifonom«, 81. poglavje, str. 240, se sklicuje na kristjane, ki bodo 1.000 let prebivali s Kristusom (Razodetje 20,4–5).

Kristjani iz Vienne in Lugdunuma (177 n. št.) na str. 779 navajajo del Razodetja 14:4 in na str. 783 parafrazirajo Razodetje 22:11 (kar je tudi Daniel 12:10). Na str. 784 navajajo Razodetje 1:5 in polovico Razodetja 3:14.

Irenej, 182–188 n. št. Eden od primerov je v delu Proti herezijam, knjiga 4, poglavje 20.6, str. 489: »Tudi Janez, Gospodov učenec, ko je videl duhovni in veličasten prihod Njegovega kraljestva, v Razodetju pravi: ›Obrnil sem se, da bi videl glas, ki je govoril z menoj. In ko sem se obrnil, sem videl sedem zlatih svečnikov; in sredi svečnikov nekoga, podobnega Človekovemu Sinu, oblečenega…« (in besedilo se nadaljuje še veliko, veliko dlje). Irenej se je v 33 sklicih skliceval na 46 verzov iz Razodetja.

Irenej (182–188 n. št.) citira Razodetje 6,2 kot del Janezove Apokalipse. Irenej, Proti herezijam, knjiga 3, poglavje 21.3, str. 493

Irenej (182–188 n. št.) navaja Razodetje 5,8 kot del Janezove Apokalipse. Irenejev fragment 37, str. 575

Muratorijev kanon (170–210 n. št.), ANF, zvezek 5, str. 603–604, navaja, da je Janez napisal Apokalipso.

Klement Aleksandrijski: Janez je napisal Apokalipso [Razodetje], Stromata (193–202 n. št.), knjiga 6, poglavje 13, str. 504

Tertulijan (198–220 n. št.) podrobno obravnava Razodetje 2,18, 20–22 kot delo Janeza v Razodetju in poučevanje Svetega Duha. O skromnosti, poglavje 19, str. 95

Tertulijan (207/208 n. št.) v delu Pet knjig proti Markionu, knjiga 4, poglavje 5, str. 350, poudarja avtorstvo Mateja, Marka, Luka, Janeza, Razodetja in mnogih Pavlovih pisem.

Komodian (okoli leta 240 n. št.) namiguje na Razodetje 3,14: »Ne bo pomoči niti ladje na morju. Amen plameni nad narodi, Medijci in Partijci pa gorijo tisoč let, kakor razglašajo skrite besede Janeza. Kajti potem, po tisoč letih, bodo izročeni v Gehenno; in tisti, čigar delo so bili, bo skupaj z njimi sežgan.« Navodila Komodijana, poglavje 43, str. 211

Komodian (okoli leta 240 n. št.) »V prvem vstajenju se bo z nebes spustilo mesto; to lahko povemo o takšni nebeški zgradbi. Mi, ki smo se mu posvetili, bomo ponovno vstali k Njemu. In bodo nepokvarljivi, saj že zdaj živijo brez smrti. V tem mestu pa ne bo niti žalosti niti stoka. …« Navodila Komodiana, poglavje 44, str. 214

Hippolytus (222–235/6 n. št.) Hippolytus med drugim navaja Razodetje 1:8; 2:6, 24; 3:14, 21; 5:5,10; 6:14; 11:3,4–6; 12:1–6; 13:11–18; 17, 18; 20:6,11; 21:1; 22:15. To je veliko verzov iz Razodetja.

Origen (225–254 n. št.) se na Razodetje 21 sklicuje kot na »iz Janezove apokalipse« (Origen, Proti Celsusu, knjiga 6, poglavje 23, str. 583)

Origen omenja Razodetje 5:8 kot del Janezovega Razodetja v delu »Proti Celsusu«, knjiga 8, poglavje 17, str. 645

Origenov Komentar k Janezu (okoli 227–240 n. št.) omenja evangelije po Mateju, Marku, Luku in Janezu. Omeni Pavla, ki piše v 2. pismu Korinčanom, in Janeza v Apokalipsi.

Anonimni »Traktat proti Novatianu« (okoli 250–257 n. št.), poglavje 17, str. 663, citira Razodetje 20,11–13 kot »Janez pravi v Razodetju«.

Kiprian iz Kartagine (okoli 246–258 n. št.) omenja Razodetje in nato v delu »Kiprianove razprave – Pričevanja«, poglavje 36, str. 544, citira Razodetje 18,4–9.

Mojzes in drugi v delu o Ciprijanu (250–251 n. št.) navajajo polovico Razodetja 3,21: »Tistemu, ki premaga, bom dal, da bo sedel na mojem prestolu, kakor sem tudi jaz premagal in sedel na prestolu svojega Očeta.« Pisma Ciprijana, pismo 25, str. 303

Gregor Thaumaturgus (240–265 n. št.) citira polovico Razodetja 3,7, ki je podobna Izaiju 22,22: »In to isto načelo je dejansko izraženo v samih Svetih spisih, ko je rečeno, da le Tisti, ki zapira, odpira, in nihče drug;«

Dionizij Aleksandrijski (246–265 n. št.) citira Razodetje 1,1, 2, 9 in razpravlja o avtorstvu, rekoč, da je avtor Janez, vendar ne nujno apostol Janez. Kljub temu pa ga ni zavrnil kot svetopisemsko besedilo. Iz Dveh knjig o obljubah, poglavje 4, str. 83

Victorinus iz Petaua (mučenik leta 304 n. št.) je napisal celoten komentar k Razodetju.

Metodij (260–312/3 n. št.) citira Razodetje 12,1–6 kot delo »Janeza v okviru Razodetja«; iz dela »Pogostitev desetih devic«, razprava 8, poglavje 5, str. 336

Laktancij (okoli 303–okoli 325 n. št.) se sklicuje na Razodetje 19,12: »Njegovega imena ne pozna nihče, razen njega samega in Očeta, kakor uči Janez v Razodetju.« Povzetek Božjih ustanov, poglavje 41, str. 238. Na Razodetje 13 se sklicuje tudi v delu Božje ustanove, knjiga 7, poglavje 17, str. 214. Laktanc se sklicuje na Razodetje 2,17 in 22,17 v delu Božje ustanove, knjiga 7, poglavje 27, str. 223. To so vsi njegovi sklici na Razodetje.

X Euzebij iz Cezareje (318–325 n. št.) je zanikal, da bi morala biti Razodetje del Svetega pisma

Po Nicejskem koncilu

Atanazij (367 n. št.) v »Prazničnem pismu« št. 39, str. 552, navaja knjige Novega testamenta, vključno z Razodetjem

Hilari iz Poitiersa (355–367/368 n. št.)

v delu »Synopsis Scripturae Sacrae« (350–370 n. št. ali 5. stoletje) omenja Janezovo apokalipso kot del Novega testamenta. Citira celoten 1. poglavje Razodetja 1:1.

Efraem Sirski (350–378 n. št.) namiguje na Razodetje

Ambrosiaster (latinsko, po letu 384 n. št.)

Ambrož iz Milana (370–390 n. št.) citira Razodetje 1,8 kot »Sveto pismo«. V delu O krščanski veri, knjiga 2, poglavje 4.35, str. 228

Gregor Nazianški (330–391 n. št.)

Gregor iz Nise (356–397 n. št.) se sklicuje na Razodetje

Pacian iz Barcelone (343–377–379–392 n. št.) se sklicuje na Razodetje 2,5 kot na Apokalipso. V delu O pokori, poglavje 11 (3), str. 86

Gregor iz Elvire (po letu 392 n. št.)

Gregor iz Nise (okoli 356–397 n. št.) namiguje na Razodetje 1,6 v delu O devištvu, poglavje 24, str. 376

Didimus Slepi (398 n. št.)

Rufin (374–406 n. št.)

Janez Krizostom (–407 n. št.) se sklicuje na Razodetje (zvezek 14)

Sulpicius/Sulpitius Severus (363–420 n. št.) v knjigi »Zgodovina«, 2. zvezek, poglavje 31, str. 112, navaja, da je apostol in evangelist Janez napisal Razodetje

Kartaginski koncil (393–419 n. št.)

Epifanij iz Salamisa (360–403 n. št.)

Kromacij (umrl leta 407 n. št.)

Orosius/Hosius iz Brage (414–418 n. št.) se sklicuje na Razodetje 20,12 kot na Janezovo apokalipso. Obramba proti pelagianom, poglavje 13, str. 131

Avguštin iz Hipona (388–28. 8. 430 n. št.) navaja Odkritje 5,9 kot besede Janeza. V delu »O odpuščanju grehov in krstu«, 1. knjiga, poglavje 51, str. 34. Sklicuje se tudi na Odkritje 21,3.

Avguštin iz Hipona (388–430 n. št.) v delu »O veri in veroizpovedi«, poglavje 5.15, str. 327, navaja Razodetje 1,8 kot Jezusove besede v Apokalipsi.

Janez Kasijan, polpelagianec (419–430 n. št.), v delu Pogovori z opatom Abrahamom, poglavje 1, str. 531, navaja Razodetje 4,4 kot Sveto apokalipso.

Quodvultdeus (okoli 453 n. št.)

Teodoret iz Kira (423–458 n. št.)

Lev I. Rimski (440–461 n. št.) v Pismu 108.6, str. 79, navaja Razodetje 3,2

Varimadum (445/480 n. št.)

3. Dokazi heretikov in drugih pisateljev

Keretik Priscillian (385 n. št.) se sklicuje na Razodetje 18:2, 3, 12

Donatistični heretik Tyconius (po letu 390 n. št.) se sklicuje na Razodetje 1,15

4. Najzgodnejši rokopisi Razodetja, ki jih imamo, kažejo, da obstajajo manjše razlike med rokopisi, vendar nobenih teološko pomembnih napak. V knjigi »Rokopisi grške Biblije« (str. 72) je navedeno, da obstaja približno 250 rokopisnih prič [zgodnjih in poznih] Razodetja. Tukaj so najzgodnejše.

str. 18 (= papirus Oxyrhynchus 1079) (250–300 n. št.) Razodetje 1,4–7. V knjigi »The Complete Text of the Earliest New Testament Manuscripts« (str. 94) je slika tega rokopisa, kjer je navedeno, da pisava ni delo usposobljenega pisarja.

str. 24 (= papirus Oxyrhynchus 1230) okoli leta 300 n. št. Razodetje 5:5–8; 6:5–8 V knjigi »The Complete Text of the Earliest New Testament Manuscripts« na str. 106 je slika tega rokopisa, kjer je navedeno, da pisava kaže, da ga je napisal navaden človek. Kljub temu je zelo podoben rokopisu Sinaiticus in se od rokopisa Alexandrinus razlikuje le trikrat.

7. stoletje – 1968 – Besedilo Novega testamenta

4. stoletje – 1975 – Aland et al., tretja izdaja

4. stoletje – 1998 – Aland et al., četrta revidirana izdaja

str. 43 Razodetje 2:12–13; 15:8–16:2 (6. ali 7. stoletje)

6. ali 7. stoletje – 1968 – Besedilo Nove zaveze

6. ali 7. stoletje – 1998 – Aland in sod., četrta revidirana izdaja

str. 47 Chester Beatty III. 250–300 n. št. vsebuje 125 verzov Razodetja. Natančneje, vsebuje Razodetje 9:10–11:3; 11:5–16:15; 16:17–17:2. V knjigi The Complete Text of the Earliest New Testament Manuscripts na str. 326 je slika tega rokopisa, na str. 25 pa je navedeno, da pisava kaže, da je bil pisar vešč pisanja dokumentov. Ta rokopis je najbližji rokopisu Sinaiticus.

Druga polovica 3. stoletja – 1934 – Kenyon v skladu s knjigo »The Complete Text of the Earliest New Testament Manuscripts«, str. 325

Konec 3. stoletja – 1968 – Knjiga »Besedilo Novega testamenta« prav tako vsebuje 11:4;16:16 , vendar knjiga »Celotno besedilo najzgodnejših rokopisov Novega testamenta« 100 % teh verzov prikazuje v oklepajih.

Konec 3. stoletja – 1975 – Aland et al., tretja izdaja

Konec 3. stoletja – 1998 – Aland et al., četrta revidirana izdaja

Druga polovica 3. stoletja – 1999 – »The Complete Text of the Earliest New Testament Manuscripts«.

str. 85 Razodetje 9:19–10:1; 10:5–9 (4. ali 5. stoletje)

str. 98 2. stoletje Razodetje 1:13–2:1 V knjigi »The Complete Text of the Earliest New Testament Manuscripts« (str. 618) je slika tega rokopisa, kjer je navedeno, da je besedilo močno poškodovano.

0169 (= papirus Oxyrhynchus 1080) (4. stoletje) (en list) vsebuje Razodetje 3:19–4:1.

0163 (en list)

0207 (en list)

str. 115 (= papirus Oxyrhynchus 4499) Razodetje 2:1–3, 13–15, 27–29; 3:10–12; 5:8–9; 6:5–6; 8:3–8, 11–13; 9:1–5, 7–16, 18–21; 10:1–4, 8–10, 12–17; 13:1–3, 6–16, 18; 14:1–3, 5–7, 10–11, 14–15, 18–20; 15:1, 4–7 (objavljeno leta 1999) (3. ali 4. stoletje)

Londonski 3./4.

Sinaiticus [Si] (340–350 n. št.) vsebuje celotno Razodetje

Alexandrinus [A] (okoli leta 450 n. št.) vsebuje celotno Razodetje.

046 vsebuje celotno Razodetje

V »Vaticanusu« manjka Razodetje.

Bohajska koptska pisava [Boh] 3./4. stoletje

Sahidski koptski jezik [Sah] 3./4. stoletje

Efraemov Rescriptus [C] 5. stoletje

armenski [Arm] od 5. stoletja

Etiopščina [Eth] od okoli leta 500 n. št.

Za več informacij o zgodnjih rokopisih Razodetja glejte www.BibleQuery.org/Revelation Manuscripts.html.